ponedeljek, 14 oktobra, 2024

Iz te kategorije

Postal sem starš

Eni starši premišljujejo o vzgoji, ko je otrok še v maternici. Največkrat se njihove misli sučejo v smeri lastne izkušnje s svojimi starši in vzgojitelji. Začutijo občutke, ko so jih vzgajali njihovi starši. Spomnijo se dogodkov, čustev, povrnejo se v čas nazaj … Tako nastane zgodba:

»Mene so vzgajali dobro, zato bom tudi jaz tako vzgajal.« Ali pa nasprotno: »Vzgajal bom povsem drugače. Vzgoja mojih staršev je bila napačna; prevečkrat sem bil prizadet …«

Takšne in podobne zgodbe se odvrtijo vsem. Skoraj na vsakem koraku lahko slišimo, kako je kakšna stvar iz otroštva vplivala na nas ali vpliva še sedaj.

Kaj je pomembno sedaj, ko ste tik pred tem, da postanete mamica ali oče?

Pomembno je, da prepoznate svoja prepričanja, svoje vrednote, ki so temelj vašim načrtom biti v kakovostnem odnosu z vašim otrokom. Pomembno se je zavedati, da otrok ni prazno platno, ko se rodi. Da ima svoj potencial, svojo življenjsko pot in svojo vibracijo. Da ima vaš partner – torej njegov drugi starš – svoj pogled, svojo zgodbo, s katero prihaja v odnos s tem otrokom … in da na vse te spremenljivke ne boste nikoli dovolj pripravljeni.

Ko rečemo »da se življenje zgodi « mislimo ravno to, da ne moremo biti dovolj pripravljeni na vse stvari, ki se zgodijo v družinskem donosu, v vzgojnem procesu otroka in vsekakor ne na te v procesu učenja staršev.

Tisti, ki že imajo otroka, lahko verjetno potrdijo, da so skrbno načrtovali, kako bodo vzgajali svojega otroka, potem pa pride »nekaj, na kar niso računali« in gre proces svojo pot.

Kaj pomaga?

Pomaga čuječnost – da se zavedate, kaj se dogaja z otrokom, z vami, z družinskim partnerjem.

Pomaga pogovor, vsakodnevna refleksija svojih občutkov, pričakovanj, napak, dobrih stvari –  s partnerjem, prijateljem ali pa vsaj s samim seboj.

Pomaga iskrenost, tudi poiskati pomoč. In … pomaga ljubezen.

Pomaga tudi zavedanje, da se da stvari spremeniti na bolje. Odnose lahko popravimo, izboljšamo. V(r)edno.

Učimo se tudi od otrok

Že zgoraj sem napisala, da se proces učenja s strani staršev zgodi tudi v obratni smeri. Otroci imajo neko posebno lastnost: s svojim vedenjem nam nastavijo zrcalo na naš nezavedni del.

Zato se vedno najprej zazrite vase in se vprašajte, kaj pravzaprav sporočate svojemu otroku?  Kaj ga učite s svojim vedenjem, odnosom do okolja, s komunikacijo z ljudmi, živalmi? Kakšne vsebine vas privlačijo po televiziji, kako se oblačite, kaj počnete v prostem času, kako izvajate določene naloge, ipd.

Vprašajte se, čemu dajete poudarek v življenju, za katero stvar si vzamete čas, kako izražate čustva; katera prevladujejo. Kako se pravzaprav počutite v vlogi starša?

Takšna in podobna poglobljena vprašanja vam dajo odgovor na vprašanje, kako vas doživlja vaš otrok.

Če ugotovitve niso spodbudne, lahko naredite nekaj zelo hitro – poskrbite zase, za svojo stekleničko ljubezni. Pojdite v naravo, zaplešite, prepevajte, mečite na koš, plavajte, vzemite si čas zase, da se spet postavite v svoj center in da v sebi začutite lahkotnost in ljubezen. Vedno spreminjajte najprej sebe, če želite spodbuditi spremembo pri otroku.

In predvsem: ne obupajte. Otroci so vredni vašega truda. Preprosto zato, ker so. In nič vam ne rabijo vračati v zameno.

Barbara Vodeb

 

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb


 

Isti avtor