Premalo devetošolcev
Zasavske srednje šole bodo letos, skupaj z litijsko, po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sprejele 488 novih dijakov – oziroma bi jih, če ne bi bilo v letošnji generaciji skoraj 100 devetošolcev manj, kot je prostih vpisnih mest. Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje lahko v svoje vrste sprejme 28 bodočih ekonomskih tehnikov in 74 gimnazijcev, od tega 18 na športni oddelek. Srednja šola Zagorje za dveletni program pomočnik v biotehniki in oskrbi razpisuje 16 prostih mest, za triletna programa trgovec ter gastronomske in hotelirske storitve 26, za zdravstveno nego pa 56 mest. Na Srednji tehniški in poklicni šoli imajo za dveletni program pomočnik v tehnoloških procesih 16 prostih vpisnih mest, za triletne programe inštalater strojnih inštalacij, avto serviser ter oblikovalec kovin – orodjar 26, v štiriletne programe elektrotehnik, strojni tehnik in tehnik računalništva pa se lahko vpiše po 28 dijakov. Gimnazija Litija ima razpisana mesta za 84 novih gimnazijcev.
Devetošolci, ki svojo pot nadaljujejo na GESŠ, se najpogosteje vpisujejo v gimnazijski program, pravi ravnateljica Jelena Keršnik. Po besedah ravnateljice Aljaše Urbanija je na SŠ Zagorje največ zanimanja za program zdravstvene nege, Marjetka Bizjak, ravnateljica STPŠ, pa pravi, da se največ bodočih dijakov zanima za triletne programe.
Šole ne izgubljajo časa z objokovanjem manjšega števila dijakov, ampak s kakovostnimi programi skrbijo za dobro počutje vpisanih. »V tej situaciji smo zadovoljni s tem, čemur rečemo stabilen vpis,« pravi Bizjakova, »ker smo se prilagodili.«
Odprti kurikul
Prilagodili so se s projekti in dejavnostmi, ki dijake pritegnejo in jim omogočajo razvoj njihovih sposobnosti. Šole pri svojih programih (razen gimnazijskega) ponujajo 20 odstotkov odprtega kurikula, ki je bolj prilagodljiv trenutnim željam in potrebam. Na GESŠ so tako dodali vsebine, kot so novomedijsko komuniciranje, nemščina, osnove podjetništva, osnove komercialnega poslovanja, finančna pismenost, vodenje poslovnih procesov in neposredno trženje, a, tako Keršnikova, »ne zato, da bi bili všečni, temveč zato, da bi bili bolj prepoznavni pri delodajalcih, da bi bili naši dijaki čimboljši kandidati za pridobitev delovnih mest, da bi pridobili čim več sposobnosti, ki jim bodo koristile pri iskanju službe.« Ker gimnazijskega programa ne morejo spreminjati, mu dodajajo raznolike izbirne predmete. »Namen teh je, da dijaki na tistih področjih, kjer so močni, napredujejo,« pravi Keršnikova, »da jim damo možnost, da razvijejo svoje potenciale.« Učijo jih tudi ravnanja z denarjem, v programu ekonomski tehnik v obliki enega izmed predmetov, v programu gimnazije pa v obliki krožka.
V okviru odprtega kurikula na STPŠ po besedah Bizjakove izvajajo modul državljanska vzgoja, nudijo podporno znanje stroki, dijaki lahko izberejo tudi modul novomedijsko ustvarjanje ali pa se učijo o komuniciranju.
Nove spretnosti lahko pridobivajo tudi na številnih krožkih in drugih obšolskih dejavnostih. Na GESŠ, na primer, se lahko med drugim pridružijo šolskemu zboru in debatnemu klubu. SŠ Zagorje vsako leto pripravlja projekte, med katerimi so Eko šola, Zdrava šola in mednarodni projekt Odgovorno s hrano. Na STPŠ letos izdelujejo pametni čebelji panj, imeli pa so tudi motoristični krožek.
Na SŠ Zagorje veliko pozornosti posvečajo prenosu znanj med dijaki. »Lani smo dobili idejo, da bi mladi učili mlade,« pojasnjuje Urbanijeva. »Dijaki zdravstvene nege so druge učili o uporabi defibrilatorja in prve pomoči, dijaki gastronomije so delali koktejle, palačinke in tako naprej, dijaki programa ekonomije pa so poučevali o finančni pismenosti.«
Na zasavskih srednjih šolah se trudijo dijake približati delodajalcem in jim tako zagotoviti možnost zaposlitve po končanem izobraževanju. To dosegajo s kariernimi dnevi in ostalimi oblikami srečanja z delodajalci, obiskovanjem podjetij … »Mi gremo tudi k delodajalcem,« pojasnjuje Keršnikova. »Vprašamo jih, kaj želijo, da njihovi bodoči zaposleni obvladajo in se potem glede na potrebe prilagodimo.« Dijaki nekaterih programov na zasavskih srednjih šolah »ustanovijo« tudi svoje podjetje, ki ga v enem letu pripeljejo od odprtja do zaprtja.
Zaposljivost dijaka po končanem šolanju je odvisna tudi od izbire programa. »Naša šola,« pravi Urbanijeva, »izobražuje tiste poklice, ki so že skoraj deficitarni. Vpis ne sledi potrebam na trgu dela in zato naši dijaki brez težav dobijo službo.« Še posebej to velja za zdravstveno nego. »Populacija se stara, več bo potrebe po dolgotrajni oskrbi na domu.«
STPŠ, GESŠ in SŠ Zagorje so vključene tudi v program MEPI, mednarodni program za mlade. Uvedel ga je britanski vojvoda Edinburški, nato pa se je razširil tudi v druge države. Mladi se v okviru programa kalijo na različnih področjih.
Tudi kulturnikom in športnikom šole omogočajo, da se ob izobraževanju posvečajo svoji strasti. Pripadajo jim nekatere ugodnosti, kot je napovedano spraševanje in možnost, da od pouka izostanejo večkrat kot njihovi sošolci brez statusa. »Šport ne izbira glede na poklic,« pravi Bizjakova. »Tudi avtomehanik, računalničar, strojni tehnik je lahko dober športnik in v vsakem programu jim je treba zagotoviti, da se lahko ukvarjajo s tem.«
Ena na ena
Zasavske šole večinoma obiskujejo zasavski dijaki. Prednost krajše razdalje med šolo in domom je, da dijaki manj časa zapravijo za prevoz, pravita Keršnikova in Urbanijeva. Prednost zasavskih šol, ki so manjše od šol v večjih mestih, je tudi bolj oseben odnos med dijaki in profesorji. »Pri nas smo že skoraj ena na ena,« se pošali Keršnikova.
Ker se število dijakov manjša, se posledično manjša tudi število učiteljiev. V domala vseh primerih je šlo za takoimenovane »mehke oblike prenehanja zaposlitve«, kot so jih poimenovale ravnateljice – ko se je nekdo upokojil, na primer, na njegovo mesto niso zaposlili nove osebe. »Šole te probleme rešujemo tudi tako, da učitelji dopolnjujejo na sosednjih šolah ali izven regije,« pravi Keršnikova.
Na vsaki šoli je določen odstotek dijakov, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin in si ne morejo privoščiti nekaterih dejavnosti, na primer ekskurzij. Šole jim ponujajo finančno pomoč v obliki šolskih skladov, ki jih polnijo z donacijami staršev, svojimi dobrodelnimi akcijami in prispevki drugih sponzorjev, na primer podjetij.
Medtem ko večina dijakov srednjo šolo zaključi v za to predvidenem času, obstajajo tudi takšni, ki jim to ne znese – morda zaradi situacije doma, morda jim program ni všeč, včasih pa, kot pravi Keršnikova, »kdo ugotovi, da si je postavil preambiciozne cilje, ali pa enostavno ni pripravljen toliko vlagati v šolo.« Šola mora odkriti vzrok za dijakov neuspeh in ustrezno ukrepati.
Ko se šole oprime vzdevek …
Poleg polnjenja mladih glav z informacijami šola opravlja tudi funkcijo vzgajanja. »Pomembno je, da šola tudi vzgaja,« pravi Urbanijeva. »Dijaki, ki prihajajo k nam, niso odličnjaki in, če jim ponudimo področja, kjer najdejo svoje močne točke in izboljšajo svojo samopodobo, mislim, da smo naredili ogromno.«
Skoraj vsake šole se drži kakšen stereotip glede izobraževalnega procesa, šole same ali dijakov, ki jo obiskujejo. In izredno težko je ne podleči tem stereotipom oziroma jih celo preseči, priznava Urbanijeva. Z enim se je v svoji karieri soočila tudi sama. Zasavci so Srednjo šolo Zagorje dolgo slabšalno imenovali »butlštuk«, češ, da jo obiskujejo tisti dijaki, ki niso dovolj pametni, da bi se lahko vpisali kam drugam. »Če se nek “renome” uveljavi v slabšalnem smislu, je potrebnega ogromno dela, energije, truda. Potreben je proces vzpostavljanja nove kulture,« meni ravnateljica. In v Zagorju jim lepo uspeva.
Novosti so stalnica tudi na drugih področjih šolstva. »Seveda tistih časov, ko je bilo v Zasavju skoraj enkrat več otrok kot zdaj in smo šole imele skoraj enkrat več dijakov, ne bo več,« pravi Bizjakova. A šole svoj pogled kljub temu usmerjajo v prihodnost.
Martina Drobne
