V avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje so v petek, 20. septembra odprli slikarsko razstavo Bogdana Baroviča, ki jo je naslovil Podobe. Na otvoritvi je o razstavi in slikarju spregovoril kustos galerije Medija Milan Razboršek, otvoritev so popestrile članice godalnega kvarteta Nokturno Glasbene šole Trbovlje. Razstava bo odprta do 10. oktobra 2024.
Bogdan Barovič je v krajšem nagovoru na otvoritvi povzel, da je zanj najpomembnejše življenje za družino, sledi tisto za preživetje in čeprav na koncu zanj vitalnega pomena še življenje za kulturo. Bogdan je predstavil svoje videnje sodobnega sveta, poudaril je vse večjo odtujenost od sočloveka. Njegove slike pričajo o tem z barvo in obrazi, obrnjenimi vstran. Prav vse pa spodbujajo k razmišljanju o sodobnem človeku, odtujenosti, osamljenosti in življenju v nekem tehnološko razvitem svetu brez emocij in empatije. »V življenju imamo več načinov izražanja čustev, eden od njih je slikarstvo. Slika, skozi barvo in poteze, pove o avtorjih vse, « pravi Bogdan Barovič. S svojimi slikami opozarja na našo minljivost, vsi smo v odhajanju, vendar to ublaži z željo, da nas čaka še veliko lepih trenutkov.
V svojem aktivnem življenju je počel marsikaj. Bil je recitator, gledališki igralec, pripovedovalec, bralec, voditelj in organizator prireditev, radijski voditelj, televizijski urednik, pisatelj, pesnik, scenarist, kolumnist, novinar in slikar. Danes je upokojen. Še vedno je v Trbovljah in še vedno živi za svojo družino, s svojimi literarnimi prijatelji za lepo slovensko besedo in s svojimi slikarskimi prijatelji za slikarstvo.
»Bogdan je slikarski samouk, vendar ne čisto klišejski, saj se je v svojem več kot 25 letnem slikarskem ustvarjanju vseskozi izpopolnjeval in učil od svojih že uveljavljenih slikarskih kolegov, bolje prijateljev. Udeleževal se je različnih slikarskih srečanj, ex tempor in kolonij, na katerih se ponavadi krešejo takšna in drugačna mnenja, kar je za vsakega udeleženca pomembna izkušnja. Za njegovo slikarstvo bi lahko rekli, da temelji na izrazito osebnem dojemanju sveta in časa, ki mu pripada. Pri tem ga ne zanima zgolj preprosta interpretacija življenja, ampak preko izbranih motivov kaže na njegovo absurdnost, po eni strani epsko trpko, po drugi neskončno lepo. Narava ga nikoli ne pusti na cedilu, čeprav tudi sama večkrat ranjena mu vedno nudi varno zavetje. Sprehod po solinah, duh po morju in morebitni nasmeh mimoidočega, dvignejo duha ne le slikarju, ampak tudi njegovim delom,« je o slikarju in njegovih slikaz zapisal Milan Razboršek.
Savus
Foto: MR, SR
