Nocoj je spet priložnost za poezijo. Tokrat objavljamo pesem, ki nam odstira pogled v nevsakdanjo intimo. Objavljamo prvo izmed štirih pesmi, ki nam jih je poslal avtor, ki želi, da ga podpišemo s psevdonimom Andro.
Ne da se več živet
Pogled skozi okno
me spravlja v obup,
moja duša in srce
sta vzeli tisti strup,
ki ubija mlada življenja,
uničuje naš lepi svet.
Povem vam, da je hudo,
tako se ne da več živet!
Ko sprehajam se po mestu,
v parku usedem se na klop,
v mislih kradejo se slike
človeških vseh tegob.
Vem, kaj se je zgodilo,
kaj se še zgodilo bo,
ko človek hiti v propad,
nič več ne bo lepo!
Mladina z drogo se ubija,
starejše briga le denar,
za lepote notranjega mira,
nikomur več ni mar.
A duša mi zelo trpi,
želi si danes stran,
le ljubezni si želi,
ker takšno življenje je brez sanj!
Andro
foto: arhiv Savus
