Na današnji dan leta 2018 je v Ljubljani umrl Milan Rijavec, slikar, ki je bil močno povezan tudi z Zasavjem. Dvajset let je živel v Trbovljah, kjer je deloval kot likovni pedagog in ustvarjal. V svojih slikah je upodabljal industrijsko krajino, njegove slike so bile daleč od socrealizma. Bil je zaprisežen kolorist, v svojem delu precej samosvoj. Bil je tudi med pobudniki slikarske kolonije Izlake – Zagorje.
Življenjska pot
Milan Rijavec je bil rojen je bil leta 1922 v Bruni vasi pri Mokronogu. Prva leta je preživel v Krmelju, Osnovno šolo pa obiskoval v Šentjanžu na Dolenjskem. Leta 1933 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Ljubljani, leta 1937 pa na učiteljišče. Od tam je ohranil lepe spomine na profesorja Olafa Globočnika. V tem času je začel slikati akvarele. Prvi zgled je dobil pri očetu, ki je bil amaterski slikar. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil v petem letniku učiteljišča. Jeseni 1941 so ga Italijani zasačili z letakom OF, ga zaprli, obsodili na dve leti zapora in poslali v Alessandrijo v Piemontu. Leta 1943 se je vrnil v Ljubljano in kmalu odšel v Gubčevo brigado. V partizanih se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta ga spodbujala k risanju.
Študij in delo
Po koncu vojne je končal peti letnik učiteljišča in se vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Leta 1949 je diplomiral in jeseni začel delati kot likovni pedagog na gimnaziji v Trbovljah. Tam se je poročil s profesorico francoskega jezika Vido Favai, ki ga je vseskozi vzpodbujala k slikanju. Rodila sta se jima dva sinova. Osebno je bil izjemo skromen.
Leta 1950 se je vpisal na slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. Ker je zbolel za tuberkulozo, specialke ni zaključil. Pač pa je začel javno razstavljati in se udeleževati slikarskih kolonij.
Bil je eden od soustanoviteljev slikarske kolonije Izlake – Zagorje leta 1964. Po upokojitvi se je popolnoma posvetil slikanju in se leta 1971 preselil v Ljubljano, kjer je živel in delal do svoje smrti 15. septembra 2018.
Likovno ustvarjanje
Rijavčeva prva dela so v tehniki akvarela. Žal so vse medvojne slike uničene. Po končanem študiju je slikal v olju in se spet vrnil k akvarelu, razvil je samosvoj stil. Njegovi priljubljeni motivi so bili pokrajina, arhitektura, portreti in tihožitja. Zanimala ga je slovenska vas, knapovsko okolje in v kasnejših letih primorska arhitektura. Veliko je slikal v naravi s štafelajem.
Oboževal je barve
Rijavec se je opredelil za izrazito barvno slikarstvo, izhajal je iz barvite dediščine Matissa, fauizma in poznega kubizma. Vendar je razvil povsem samosvojo občutljivost za podajanje vsebine s kombiniranjem premišljeno poenostavljenih ploskih barvnih površin. Razvil se je v vrhunskega kolorista, izjemnega v svoji dognani barvni občutljivosti.
Trboveljsko obdobje
V času službovanja v Trbovljah je slikal številne upodobitve industrijske krajine, ki so daleč od socrealizma. Premišljeno je izbiral izreze krajine, ki so mu omogočale gradnjo slike z barvnimi kombinacijami, medsebojnimi razmerji in delnim prekrivanjem/prelivanjem. Z njimi je dosegel polno sporočilnost, estetsko vrednost in poetičnost.
Razstave
Vse do visoke starosti je redno razstavljal po celi Sloveniji. Leta 1984 je imel v Jakopičevi galeriji retrospektivno razstavo in leta 1988 pregledno razstavo v Galeriji revolucije Mestnega muzeja Ljubljana. Njegova dela hranijo v številnih javnih in zasebnih zbirkah: Moderna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Dolenjska galerija Novo mesto, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.
Okno v drugi svet
Glavno orodje njegovega izražanja so bili akvareli. V Zagorju ob Savi so leta 2020 pripravili zanimivo razstavo Okno v drugi svet. »Na razstavi so na ogled dela, ki nas ujamejo s svojo tišino, trenutkom pred razblinjenjem. Umetnik nam ponuja svet, ki ga je dojemal kot krhkega in minljivega. Čeprav mu je pogled skozi okno, v pokrajino ali na veduto, navznoter v intimo lastnega ateljeja, sporočal, da je svet trden, pa so ga preostali čuti opozarjali, da je vse le iluzija. Ti mali drobci, ki so bili izbrani v krogu potomcev, dokazujejo, da je bilo njegovo soočanje s svetom uglašeno s samoto in odmaknjenostjo,« je o razstavi Okno v drugi svet zapisala Barbara Savenc, muzejska svetovalka kustodiata za novejšo likovno umetnost MGML.
Priznanja
Milan Rijavec je za svoje delo prejel več pomembnih priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado Zveze mladih kulturnih delavcev (1950), Prvojunijsko nagrado občine Trbovlje (1964) in nagrado Prešernovega sklada (1979).
Savus
Foto: osebni arhiv
Viri in literatura
– Janez Messesnel: Milan Rijavec, monografija, zbirka Borci umetniki, Mestni muzej Ljubljana, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1988
– Milček Komelj: Bogastvo skromnosti: male slike Milana Rijavca v galeriji Vodnikove domačije, članek, Naši razgledi, Ljubljana, 25. avgust 1989
– Enciklopedija Slovenije, zvezek 10, str. 218, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
– “Umrl je slikar Milan Rijavec” MMC RTV-SLO. 15. 9. 2018
– Okno v drugi svet Milana Rijavca, 5. 2. 2020, Savus