Lojze Hohkraut je bil rudar, organizator delavskega gibanja, predvojni komunist, partizan, po vojni proglašen za narodnega heroja. Bil je med organizatorji partizanskega gibanja v Zasavju, padel pa je v zaselku Cvetež pri Vačah, ko je skupina partizanov padla v nemško zasedo.
Lojze Hohkraut se je rodil 8. junija 1901 v vasi Bukovca pri Sv. Jedertu (Sedraž – sedanja občina Laško) v rudarski družini. V Trbovljah se je v najstniških letih pri rudniku izučil za kovača. S Trbovljami je ostal povezan tudi kasneje. Težke razmere in nizki zaslužki rudarjev so ga boleli, zato se je pridružil delavskem gibanju.
Delal je v trboveljskem premogovniku. Že leta 1921 je postal član SKOJa in 1925 član KPJ. Sodeloval je v stavkovnih gibanjih, tudi v pripravah na spopad z Orjuno leta 1924. Kot zagovornik delavskih pravic je bil vseskozi pod drobnogledom oblasti. V domovini zaradi svojega delovanja ni dobil dela, zato je med leti 1928 in 1931 rudaril v tujini. Sodeloval je v naprednih gibanjih in komunističnih partijah Belgije, Francije in Nizozemske ter se leta 1931 vrnil v Zasavju.
V Revirjih je sodeloval pri obnavljanju partijskih celic, zlasti SKOJa. Leta 1933 je bil med organizatorji demonstracij rudarskih žensk proti bedi. Naslednje leto je odšel na devetmesečno sindikalno šolanje v Sovjetsko zvezo in po vrnitvi kot član Okrajnega komiteja KPJ za Revirje deloval med nezaposleno mladino.
V noči iz 17. na 18. april 1937 se je udeležil ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Do vojne je večinoma preživel po zaporih, a se je vedno izognil obsodbi na daljšo kazen. Leta 1938 je kandidiral pri državnozborskih volitvah na opozicijski listi, katere nosilec je bil Franc Leskošek. Na 3. konferenci KPS 1940 pa so ga izvolili za člana CK KPS.
Leta 1941 je moral v ilegalo. Po okupaciji je bil vodja vojnega komiteja in med organizatorju NOB v Zasavju, komandir Trboveljske čete in politični komisar Revirske čete. Od konca 1941 je bil sekretar litijskega okrožja. Med pripravami na prehod II. grupe odredov čez Savo na Štajersko je pri zaselku Cvetež pri Vačah 31. maja 1942 padel v nemško zasedo. Bil je ranjen v koleno. Ker ni mogel pobegniti, je, predno bi ga Nemci zajeli, zakopal dokumente in si sodil sam.
Po drugih informacijah je skupina, v kateri so bili Jože Gričar, Sergej Kaigher in Lojze Hohkraut, v trdi noči šla pod vasjo Cvetež po visoki travi, ko je počilo več strelov iz bližine. Vrgli so se na tla in pričeli bežati. Hohkrauta je zadelo v koleno, privlekel se je do njive, kjer je zakopal torbico in kjer so ga naslednje jutro našli Nemci mrtvega. Po drugi inačici naj bi ga našla domačina.
Po narodnem heroju se v Trbovljah imenuje Podružnična osnovna šola Alojza Hohkrauta in krajevna skupnost Alojz Hohkraut. Maja 1949 so na Cvetežu pri Vačah odkrili Hohkrautu spomenik.
MP
Foto: Wikipedija
Viri in literatura
Naglav Ado, Trbovlje, pomniki našega boja, 1983
Na Cvetežu so odkrili spomenik, kjer je padel Lojze Hohkraut – revolucionarni borec revirjev, Zasavski udarnik, 13. maj 1949
Wikipedija
