Laktozna intoleranca je motnja, za katero je značilna nezmožnost prebavljanja večjih količin laktoze zaradi pomanjkanja encima laktaze. Ta je prisotna pri približno 15 % Evropejcev. Pogosti simptomi laktozne intolerance so bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi in driska po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov. Laktozna intoleranca ni enako kot alergija na mleko in mlečne izdelke. Alergija na mleko je povezana z mlečno beljakovino, laktozna intoleranca pa z mlečnim sladkorjem – laktozo.
Diagnoza se lahko postavi po skrbno vodenem dnevniku prehrane in počutja po zaužiti hrani, po testnem umiku mleka iz prehrane, po potrebi pa se naredi tudi test laktozne tolerance. Zdravljenje je dietno, kar pomeni izključitev ali omejitev hrane, ki vsebuje laktozo. Nekateri posamezniki z laktozno intoleranco sicer dobro prenašajo manjše količine zaužite laktoze. Po navadi lahko dnevno zaužijejo do največ 3,75 dcl mleka brez prebavnih težav.
Pri razgradnji laktoze lahko pomaga tudi dodatek encima laktaze, vendar je potrebno upoštevati, da se lahko bo ob užitju mleka ali mlečnih izdelkov še vedno pojavijo prebavne težave, saj je lahko razgradnja laktoze še vedno nepopolna ali pa odmerek dodatka laktaze še ni ustrezen. Zato naj bo to le občasno dopolnilo pri obvladovanju laktozne intolerance, posameznik pa naj še vedno skrbi za ustrezno prehrano brez ali z minimalno količino laktoze.
Če torej opazite, da vam laktoza povzroča težave, jo izločite iz svojega jedilnika in po želji uporabite izdelke brez laktoze ali rastlinske nadomestke, kot so ovseno, pirino, riževo, mandljevo ali sojino mleko ter živila, pripravljena na osnovi teh. Iz jedilnika torej izločite vsako mleko živalskega izvora, mlečne izdelke, pozorni bodite tudi na razna peciva, pekovska peciva in kruh, ki vsebujejo mleko, in na masla, margarine in rastlinske smetane z dodatkom mleka, izogibajte se tudi sladoledu in pudingom na osnovi mleka. Vedno skrbno preglejte označbe o sestavi živila, saj se lahko laktoza nahaja tudi v drugih živilih, kot so razni napitki, solatni prelivi, celo paštete, hrenovke in posebne salame. Na splošno velja pravilo, da naj vsak zase izbira tista živila, ki mu ne povzročajo težav, saj vsak na živilo reagira drugače. Po nekaj mesecih prehrane brez mlečnega sladkorja lahko poskusite v svoj jedilnik počasi vključevati fermentirane mlečne izdelke v manjših količinah (npr.: navadni jogurt, kislo mleko, kefir), ob tem pa bodite pozorni na pojav morebitnih simptomov. V fermentiranih mlečnih izdelkih je namreč manj laktoze kot v mleku, to laktozo pa mlečnokislinske bakterije še dodatno pomagajo razgraditi.
Ob takšni dieti pazite na zadosten vnos kalcija, saj mleko in mlečni izdelki predstavljajo velik odstotek kalcija, ki ga ljudje v telo vnesemo s hrano. Odrasel človek potrebuje približno 1000 do 1200 mg kalcija dnevno. Če imate torej laktozno intoleranco, se lahko v poslužujete raznih dodatkov kalcija ali mleka brez oziroma z zmanjšanim deležem laktoze, ki prav tako vsebuje kalcij.
Nuša Klopčič, dipl. m. s., AFP prehranski svetovalec