V oddaji V zakulisju je bil tokrat gost Igor Kršinar, dolgoletni novinar Reporterja, s katerim so 4. julija posneli dve oddaji. V prvi je predstavil svoj knjižni prvenec Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Igor velja za odličnega poznavalca življenja, politične poti nekdanjega predsedniškega kandidata in dobrotnika Ivana Krambergerja.
V oddaji je Igor Kršinar spregovoril o vpletenosti nekdanje UDBE v Krambergerjevo kandidaturo, ne da bi on o tem kaj vedel, o njegovem političnem programu, analiziral je njegove volivce, njegov način javnega nastopanja, zapise o njem, o njegovih knjigah, njegovi zapuščini…
Mene je zanimalo tudi, kakšna je bila podlaga za njegov atentat.
»Spraševal sem se, ali se ga je hotel kdo politično odkrižati,« je povedal v intervjuju. To se še danes mnogi sprašujejo. Mnogi se sprašujejo tudi, koga so po Krambergerjevem atentatu volili njegovi volivci. Pravi, da pred leti nekdanja SLS in SKD, danes mnogokje SDS. Omenil je Francija Breznika in Jelko Godec. »Gre za volivce, ki tudi zdaj volijo pretežno desne stranke,« je dodal.
Dobršen del oddaje se je sukal tudi o boju četverice na prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, kjer je Krambergerja volilo skoraj dvajset odstotkov volivcev. Zanimiva so bila tudi soočenja, na katerih je Kramberger o sebi govoril v tretji osebi, se deklariral za vernega, pokazal križec in povedal, da nosi bogeca ves čas s seboj, vseeno pa je dejal, da cerkvi ne bi vrnil vsega odvzetega premoženja. »Zavzemal se je za zasebne bolnišnice, šolstvo, bil je goreč antikomunist. Po eni strani je kritiziral komuniste, po drugi pa je hvalil Milana Kučana. Bil je tudi zato, da se pravica do splava ohrani, želel je, da bi delavci postali delničarji,« je med drugim omenil Kršinar in dodal še, da je bil tudi goreč zagovornik odcepitve oziroma samostojne Slovenije. Takrat, ko drugi tega še niso govorili na glas, ampak so sanjali o neki federaciji ali konfederaciji. Čeravno je bil Kramberger precej razočaran nad delovanjem prve Demosove vlade, ki je bila prepletena z nekdanjimi komunisti, je javno protestiral, ko so rušili takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki pa ga je cenil.
»Takrat je organiziral protestno zborovanje v Ljubljani in protestiral proti vrnitvi komunistov na oblast. Znano je, da o Janezu Drnovšku ni imel dobrega mnenja. Ni imel rad prebarvane komuniste.« Ivan Kramberger je večkrat dejal, da se je treba bati komunistov: »Pa ne tistih, ki bodo ostali to, kar so, ampak tistih, ki se bodo spreobrnili in postali strašni antikomunisti, pa v cerkev bodo hiteli in se delali vernike.Pazite se njih, ljubi moji Slovenci. Vse vam bodo pobrali. Kajti, kar se je Janezek nauči, to Janez zna.« Te besede, ki še dandanes v marsičem držijo, je izrekel davnega leta 1990.
Kršinar je natančno orisal tudi dogajanje v času atentata in kako so umor raziskali. Ob koncu je odgovoril tudi na vprašanja, ali bo Kramberger kdaj dobil političnega naslednika. Bo to morebiti njegov sin Ivan, kdo drug, pa si oglejte v oddaji. Mimogrede, Krambergerjev sin je želel, da bi predsednik Borut Pahor njegovemu očetu podelil posmrtno odlikovanje. Zakaj je predsednik to odklonil, še sam bog ne ve, če se malce pošalimo. Morebiti pa bo to storila nova predsednica ali novi predsednik. Nenazadnje je bil Ivan Kramberger pomemben Pomladnik z veliko začetnico.
V knjigi, ki jo lahko naročite pri založbi ali pri avtorju knjige boste lahko prebrali tudi nekaj besed, ki so jih o Krambergerju napisali Milan Kučan, Lojze Peterle in Marko Demšar.
V drugi oddaji, ki jo bomo objavili čez par dni, pa boste lahko prisluhnili Kršinarjevemu komentarju aktualnega političnega dogajanja pri nas.
Igor Gošte
