Objavljamo mnenje bralca Sonyja Globokarja. Njegova stališča niso nujno tudi stališča uredništva. Prispevek smo opremili z mednaslovi. Sony Globokar piše takole:
»Zopet poslušamo hvalisanje aktualne vlade kakšna enormna sredstva namenja iz proračuna za pokojnine. Moramo pa se vprašati, kje je temu vzrok in kdo je avtor pokojninske luknje?
Prva napaka
To pa so kar minule vladne garniture. Prva napaka je bilo umetno ustvarjenih 100.000 upokojencev ob osamosvajanju R Slovenije s kupovanjem političnega in socialnega miru. Predčasno upokojevanje brez dokupa manjkajoči let, pošiljanje na tkim. čakanje. Pa je bilo rešljivo s prenosom dela družbenega premoženja na ZPIZ, kar je takrat predlagal ugledni prof. dr. Ivan Ribnikar in bil preslišan, ker so bili apetiti vladajočih garnitur po lastninjenju preveliki.
Druga napaka
Druga napaka pa je bilo zmanjšanje prispevkov delodajalcev za pokojninsko blagajno za polovico (hkrati z začasnim davkom na izplačane plače, ki pa ga že dolgo ni več). S tem dejanjem je hotela vlada dr. Drnovška pisati svojo “zgodbo o uspehu” tudi na plečih upokojencev. Pa ni bilo potrebno, kajti pisalo se je že l. 1997 in Slovenija je bila že mednarodno priznana in nikakršne potrebe ni bilo po prirejanju makroekonomskih kazalcev.
Da kupčkanja z različnimi odmernimi odstotki za moške in ženske, zaslužne in manj zaslužne, pa tudi za navadne državljane niti ne omenjam.
Gospodarski del osamosvojitve slabši od političnega
Če politični del osamosvojitve lahko smatramo kot uresničitev stoletnih sanj slovenskega naroda bivati v lastni državi, pa to ne moremo trditi za gospodarski del, kateri je bil z divjo privatizacijo in tajkunizacijo na robu gospodarske katastrofe. Slednje se je reševalo tudi z enormnim zadolževanjem v tujini, kar je postalo evidentno šele pozneje.
Slovenski upokojenci so bili žrtvovani na oltar domovine. Brez takšnih posegov vladajočih struktur bi pokojninska blagajna celo ob enormnem zvišanju števila upokojencev ostala samozadostna.
Dodatna pokojninska zavarovanja so fatamorgana
Druga velika fatamorgana pa so dodatna pokojninska zavarovanja. V Zasavju se še spominjajo propada Bratovske skladnice, s čimer so zasavski knapi ob koncu prve svetovne vojne ostali brez svojih težko prisluženih pokojnin, kar je bil tudi eden od ključnih razlogov za veliko revščino v teh krajih. Danes so ta nova dodatna pokojninska zavarovanja v času prejemanja dodatne pokojninske rente brez kakršnegakoli usklajevanja z inflacijo. Tako se realno že v času desetih let njihova kupna moč prepolovi. Praviloma pa naj bi jih upokojenci prejemali 20 let, doživljensko.
Novi pokojninski reformi na rob
Še novi pokojninski reformi na rob. Te nove pokojnine bodo še manjše, kar se bo reševalo s pokojninsko uravnilovko z minimalno zajamčeno pokojnino za dopolnjenih 40 let delovne dobe. Sicer pa meja tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znaša 903 €, danes pa je minimalna zajamčena pokojnina za 40 let dela 746 €. Se pravi razlika je 150 €. In kje jih bodo vzeli; najverjetneje na račun najvišjih pokojnin. Malenkostno zvišanje odmernega odstotka na 65 % in upoštevanje skoraj celotne delovne dobe (35 let) v odmero pokojnine slednjo zmanjša praviloma za 10 %. Slednje se je izpostavilo v Nemčiji, kjer je 5 milijonov Nemcev že upokojenih po novi pokojninski zakonodaji s 45 leti delovne dobe. S tem da jih 1 milijon oz. 20 % prejema pokojnino, nižjo od praga revščine in to za polno delovno dobo. Pa so nam nemški model predstavljali kot idealen. V Avstriji je slika povsem drugačna. Pokojnina za polno delovno dobo dosega 80°% plače, manjkajoča sredstva pokriva proračun. Italija ne glede na opozorila o preveliki proračunski porabi več kot vzorno skrbi za svoje upokojence.
Pokojnine bodo oklestili
Usklajevanje pokojnin z inflacijo namesto z rastjo plač bo na dolgi rok še bolj oklestilo pokojnine. Vemo, da se le ta prikazuje manjša kot dejansko je, seveda v prid makroekonomskih kazalcev. Ob 20 % podražitvi hrane imamo inflacijo v višini zgolj dobre 4 %. Pa verjemi, kdor more? Plače pa bodo najverjetneje rastle, razkorak bo še večji.
40 let delovne dobe bo zadostovalo, vendar se ne bo mogoče upokojiti pred dopolnjeno starostjo 62 let. Vsi poklici do vključno 5. stopnje izobrazbe pa gravitirajo k minimalni plači. Šele s povprečno slovensko plačo v skoraj celotnem delovnem obdobju (štelo bo 35 najboljših let) pa dosežemo ob 65 % odmernem odstotku pokojnino v višini nad mejo tveganja revščine (903 €). Za te skupine zavarovancev torej tudi podaljševanje delovne dobe oz. višja upokojitvena starost ne bo prineslo višjih pokojnin od minimalne.
Na sindikatih, zvezi društev upokojencev Slovenije, zaposlenih … je, da povedo svoje mnenje. Vladajočim strukturam pa so pokojnine očitno žepnina, kajti dohodki od kapitala bodo njihov glavni vir prihodkov v jeseni življenja. Vsi drugi pa …
Sony Globokar, Zagorje
Foto: arhiv Savus
