Nocoj, na praznični dan upora, objavljamo pesem Kajuhu, ki nam jo je poslala Soka Štikavac. Kajuh je letos v fokusu, saj na državni ravni obeležujemo stoletnico njegovega rojstva. Pesnika se danes, ko slavimo uporen slovenski narod in uporne posameznike, ki so imeli korajžo, spominjamo s pesmijo.
Kajuhu
Ne peti,
rjoveti
bi morali,
v teh dneh,
poeti.
Kajuhu
Ne peti, ne peti, ne peti…
In pojem, ker tebe ni, Kajuh,
in nikogar več ni, ki bi mogel
kakor ti verzom rjoveti in peti.
Pesem tvoja je kakor odmev,
mogočno orožje in opomin,
borcev tvojih pogumno padlih.
Glej kurirja solze pojejo
in rjovejo tebi in njim,
da v srcih nevednih
zrasel bo ponos in spomin.
V trhle bilke naše mladosti
in begajoča srca prihodnosti
dviguje in nosi v večnost kot
zastavo domoljubja in upora
nepozabni rjoveči tvoj stih.
Tvoja pesem premika planine.
Tvoja kri nas hrani s ponosom.
V naših venah teče kot reka
sleherni tvoj odmevajoči stih.
Vse, za kar si navdihnjeno živel,
svoboda naša bila je tvoj ideal.
In mi za tebe pojemo in njih, ki presahli so potoček neresnic,
mlačna luža sramna in kalna
v plahih nevednih srcih mladosti
vnukov partizanov, borcev tvojih
in neustrašnih pogumnih kurirk,
ki tavajo danes slepi in gluhi,
brez vednosti, da ponosno
enkrat življenje mlado dal si
in spet bi ga dal za svobodo,
svobodo in mir vseh nas in njih.
Soka Štikavac
Foto: arhiv Savus
