…in tole je nekaj, kar bi moral marsikdo prebrati.
Med jutranjim tekom sem poslušal glasbo in razmišljal o stvareh, ki jih potrebujem, želim, delam in zmorem. Uvod v pesem mladega producenta hardstyle glasbe je pritegnil mojo pozornost. Pesem je zelo močna, prepričan pa sem, da bo vsak v njej našel drugačen pomen.
“My perspective on heaven
Doesn’t come from my Bible or my church
For now, I realize, it’s neither You nor I
The noise carries my faith, like a wolf’s wailing cry
Here I sit and stare as my voice changes tone
It’s Your word against mine.
My thoughts have found a home
Dear Mr. God, I don’t care anymore
if you’re listening or not
This is my voice”
(Dear God – Sefa)
Pesem me je med tekom silila na rob zmogljivosti. Zahtevala je več akcije in vso energijo. Sprva mi je bilo precej neprijetno, ampak sem začutil, da ne bo zaman.
Premikanje meja nas dela boljše, bolj trdožive. Če želim dobiti več, moram dati več.
Kadar se učim in želim predvsem razumeti, moram stvari izkusiti na svoji koži. Postati mi morajo jasne. In ko zgradim trdno razumevanje, lahko na tem gradim naprej.
Ob tem razmišljanju me je prešinilo:
“Kaj pa če sem Bog?”
Takoj me je zmrazilo. Se mi meša? Ta misel se mi zdi tako nevarna, mnogim je že povsem zmešala glavo.
Ampak, saj je lahko vsaka supermoč napačno razumljena in/ali zlorabljena. Kar ne pomeni, da ne morem biti Bog.
Še naprej sem se poigraval z mislijo. Zakaj pa ne? Pa saj smo vsi. Vsak izmed nas je Bog. Samo svoje vloge ne razumemo.
Za dosego lastnih želja in ciljev vedno nekaj zahtevamo in pričakujemo – od drugih, navsezadnje tudi od Boga.
In potem tarnamo, da nas ta ne sliši. Oziroma nas sploh ne posluša, ker se na naše želje in zahteve nikoli ne odzove.
Če pa tole malce obrnem, vse skupaj postane bolj smiselno. Ne slišimo, ker ne poslušamo. Samo želimo in zahtevamo, poslušamo pa ne.
Kako postati Bog
Ko pomagamo drugim, se veliko (na)učimo in počasi začnemo – namesto kar hočejo in želijo – prepoznavati, kaj potrebujejo.
Ko začnemo zaznavati težave drugih in jim pomagati, pogosto vidimo njihove težave z druge, bolj objektivne perspektive.
Opazimo lahko pomanjkljivosti v njihovi interpretaciji in jim jo zgolj pomagamo izboljšati. Kajti sami morajo rešiti svoje težave. Našo pomoč rabijo le toliko, da si razširijo pogled in lažje najdejo boljšo smer.
Vsakič tako širimo tudi svojo perspektivo. Ker, ko vidimo, kako drugim uspeva, lahko prepoznamo vzorce in jih prenesemo v svoje življenje.
Najpomembneje pa je, da začnemo razlikovati med našimi željami in potrebami. In takrat lahko začnemo pomagati sebi.
“Pomagaj si in Bog ti bo pomagal.”
Ko znamo poslušati druge, se naučimo poslušati sebe. In tako naenkrat začutimo, da nas nekdo posluša. V sebi začutimo Boga.
Vendar je tu zanka; zaščitna varovalka. Božja supermoč deluje le, če se poistovetimo s svojo resnično božansko vlogo. Ta pa zagotovo ni ‘zahtevati in jemati drugim, da bi pomagali sebi.‘
Pomagati drugim (pomeni) najti pot (tudi zase).
Najbrž ste že kdaj opazili, da je lažje kot svoje zaznavati in reševati probleme drugih.
Kot sem opisal v Principu pasu z orodjem, lahko vsakič, ko rešite težavo (tudi drugih), orodje obdržite. S tem obogatite svoj pas z orodjem, ki v zameno pomaga pri reševanju (vaših) podobnih težav.
Vendar to še ni vse (zveni kot marketinška kampanja). Ko je vaš pas z orodji bogatejši, ste bolje opremljeni z več vzorci in rešitvami za prepoznavanje in reševanje zahtevnejših težav.
Pomagati drugim pri reševanju njihovih težav je zelo nagrajujoče. Sicer to spada v kontekst citata Claude-a Frederica Bastiata (ki postaja že pravilo), vendar je že neposreden občutek odličen.
Malce sem začuden, da tega nisem opazil že prej. Toda, kot menim, vsi potrebujemo določeno količino neprijetnih in zahtevnih izkušenj, da se naučimo, razumemo in gremo lahko naprej.
Zaključek
Naučiti se moramo prisluhniti drugim in jim pomagati. Tako se bomo naučili poslušati sebe in končno slišali Boga. Kajti v nas je Bog in rešitev za vse.
Potrebujete še en dokaz?
“Lepota je v očeh opazovalca.”
Iz vsake situacije sami ustvarite, kar želite. Vse, kar se vam zgodi, sprocesira vaš um. In um je tisti, ki vsemu daje oznake.
Na koncu lahko zaključim, kot mi je med tekom pojasnila naslednja pesem:
“Nobody said it was easy” (Sefa)
Tudi vi tega ne bi želeli izpustiti, če bi le lahko videli širšo sliko, z vsemi njenimi vložki in koristmi.
Borut Kmetič
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam pomagam iskati strateške rešitve in izboljšati njihovo poslovanje, predvsem na zgoraj navedenih področjih. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
Borut@TheGoodMenProject
