Franjo Bizjak vodi krajevno skupnost Čeče od novembra 2014. Že v prejšnjem mandatu, ko je skupnost vodil Janez Pergar, je sodeloval v svetu KS, nato pa sprejel kandidaturo in krajani so mu na volitvah dodelili večino glasov. Tako je sprejel izziv.
Ste ob kandidaturi za predsednika želeli uresničiti kakšne posebne cilje?

Kakšnih posebnih ciljev nisem imel, je pa moja želja, da se krajevna skupnost razvija, da se posodobi kar največ infrastrukture, predvsem cest, ki so v zelo slabem stanju. Zato je naš glavni cilj postopna modernizacija makadamskih cest in vzdrževanje že asfaltiranih. Imamo namreč kar 90 odstotkov makadamskih cest, ki vsako leto zahtevajo veliko sredstev za vzdrževanje, stroški vzdrževanja pa so povsem odvisni od vremenskih razmer. V primeru neurij in močnih neviht se ceste v trenutku spremenijo v deroče potoke, ki odnašajo ves gramoz na bližnje travnike. Zato vozniki dnevno uničujejo svoje avtomobile, da se lahko pripeljejo do služb in šol, lastniki zemljišč pa kar naprej odstranjujejo nanešeni gramoz s travnikov in njiv. In tako na žalost večino sredstev našega proračuna porabimo za urejanje cest in bližnjih zemljišč, pozimi za zimsko službo, poleti pa za popravilo območij, ki jih prizadenejo nevihte in neurja. Efekta pa nobenega. In tako je iz leta v leto. Namesto, da bi vsako leto ustvarili nekaj novega, nam denar odnese voda.

Kaj bi si najbolj želeli?

Urediti vaško jedro pred cerkvijo sv. Katarine. Ta površina se namreč koristi za skupne namene vaških naselij, za kulturne in druge prireditve. Prav tako imamo v načrtu ureditev cestne razsvetljave od gasilskega doma do Jesenškovega mostu, saj po tej cesti vsak dan v šolo hodi vse več otrok, ki so zaradi prometa varnostno zelo ogroženi. Imamo pa tudi kar nekaj nerešenih odvodnjavanj, predvsem hudourniških voda in pa nekaj plazov, ki bi jih bilo potrebno sanirati.

Kaj pa ste v času vodenja uspeli izvesti v krajevni skupnosti?

Nedvomno je največji projekt obnova vaškega vodovoda in prenos upravljanja na Občino Trbovlje oziroma koncesionarja Javno komunalno podjetje Trbovlje. Občina je v treh letih, odkar potekajo aktivnosti, uredila služnosti z lastniki zemljišč, obnovila velik del vodovodnega omrežja, ki je bil že zelo dotrajan – puščanje vode je namreč občasno že povzročalo pomanjkanje vode. Trenutno potekajo obnove vodnih zajetij, pripravlja pa se tudi menjava vodovodnih števcev. Upravljanje z vodovodom naj bi septembra prevzelo Komunalno podjetje Trbovlje. Končno se gradi dotrajan Vrabčev most, ki bo ravno v teh dneh odprt za promet, z asfaltno prevleko pa se modernizira tudi del ceste proti Kalu mimo kmetije  Dornik.

Kaj je trenutno vaš največji izziv?

Poleg naštetega je glavna težava in seveda izziv urediti pravično financiranje delovanja krajevne skupnosti. Sistem, ki je v veljavi sedaj, namenja največ denarja mestnim krajevnim skupnostim, ki so glede na število prebivalcev najštevilčnejše. Osebno že tri leta trdim, da to ni prav, in da je potrebno sistem spremeniti, na kar je nedavno tega opozorila tudi revizijska komisija. Trenutna delitev je 50 odstotkov na število prebivalcev, 30 odstotkov na površino in 20 odstotkov na dolžino cest. Moj predlog pa je, da bi bilo 50 odstotkov na vzdrževanje cest, 30 odstotkov na površino KS in 20 na število prebivalcev, saj imajo denimo mestne krajevne skupnosti minimalne stroške z zimskim in letnim vzdrževanjem javnih cest.

Ali se krajani pogosto obračajo na vas, imate veliko dela?

Krajani imajo moj elektronski in telefonski kontakt. Na njihove pozive se običajno takoj odzovem in skupaj poiščemo rešitev za nastali problem. Vprašanje, če imam veliko dela, pa je zelo relativno. Odvisno, kako nanj gledaš. Če bi razmišljal, da mi je vse odveč, bi mogoče rekel, da je dela veliko. Če pa stvari rad narediš in ti delo ni odveč, se pa da vse urediti in uskladiti.

Ali se krajani radi udeležujejo prireditev v kraju?

Mislim, da naši krajani še vedno radi prihajajo na kulturne prireditve, seveda eni bolj, drugi manj ali pa nikoli, vendar smo lahko z obiskom še vedno kar zadovoljni. Tu ima predvsem velike zasluge naše Prosvetno društvo, ki je poleg Gasilskega društva zelo aktivno. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi naših pevcev Katarinskih fantov, ki delujejo že 18 let in so prisotni na večini prireditev v naši krajevni skupnosti, prepevajo pa tudi širom po Slovenji in onkraj naših meja – gostovali so denimo že v Nemčiji in na Poljskem.

Kako pa sodelujete z Občino Trbovlje?

Mislim, da zelo dobro sodelujemo. Seveda je naša želja, da bi nam Občina še bolj in izdatneje pomagala, predvsem s finančnimi sredstvi pri izpolnjevanju naših potreb in želja. Mislim pa, da tiste nujnejše probleme skupaj uspešno, tudi s strpnostjo, rešujemo.

S čim bi v Čečah najbolj navdušili obiskovalce?

Seveda so to naše številne prireditve, že prej omenjeni cerkvi in kapelice. Tu sta tudi kmetija s pekarno Kupšek in pa Lamparjeva kmetija z ekološkimi žiti, tudi piro in ajdo. Od vaškega jedra pa vodijo številne poti proti Kalu in Mrzlici.

Kaj pa je vam v Čečah najbolj všeč?

V Čeče sem se »pritepel«, kot pravijo domačini, leta 1998 kot vikendaš. Leta 2006 sva z ženo pričela graditi hišo in tako s 1. junijem leta 2007 postala tudi uradno krajana KS Čeče. Sva se pa že kot vikendaša vključila v življenje in delo naše KS in zato so naju krajani hitro sprejeli medse kot enakopravna sovaščana. Všeč mi je ta povezanost in to, da imamo lepo in neokrnjeno naravo ter še vedno dokaj neonesnažen zrak.

TPK

Intervju je bil objavljen v majski številki Zasavskega tednika.