»Slovenija je uvozno odvisna od množice energentov, ki jih uporabljamo. To so predvsem naftni derivati in zemeljski plin, pri elektriki pa smo del širšega evropskega prostora, kjer se cena oblikuje na podlagi več dejavnikov, na katere, kljub relativno dobri pokritosti z lastno proizvodnjo, nimamo veliko vpliva. Posledice so dvigi cen,« pravi vodja razvoja pri energetskem podjetju ECE Gašperjem Ravnakom, s katerim smo se pogovarjali o energetskih prihrankih v gospodinjstvih.
Podražitvah vrste energentov so dejstvo. Se jim lahko zaperstavimo s proaktivnim ravnanjem v lastnem domu. So rezerve?
Sigurno so. Pogosto opažamo, da smo ljudje radi zelo »komot«, po domače rečeno. S tem ni nič narobe, ni pa prijetno, ko zato prejemamo višji račun npr. za ogrevanje. Lahko ukrepamo, brez da bi se nam zato pomembneje znižalo bivalno ugodje.
Pa poglejmo eno od dilem. Je bolje, da termostat nastavim tako, da ohranja ves čas določeno temperaturo v prostorih ali je bolj ekonomično, da ogrevamo prostor tik preden in takrat kot se v njem nahajam?
Pogosta dilema. Preizkus lahko seveda opravite tudi sami. En mesec preizkusite en režim, drug mesec drugega, pod pogojem, da sta oba meseca temperaturno primerljiva. Za tiste, ki ne želite čakati, pa lahko izdam, da je bolj ekonomično prostore ogrevati le za čas, ko jih potrebujemo tople. To pomeni, da je strošek manjši, če naenkrat ogrejemo prostor za več stopinj hkrati kot da ves čas ohranjamo temperaturo v prostoru. Tu seveda govorimo o primerih, ko smo čez dan odsotni več ur, npr. v službi ipd.
Kaj pa sicer svetujete pri ogrevanju?
Kar se tiče ogrevanja, se nasveti razlikujejo. Ločimo tiste, ki zahtevajo malo truda in denarnega vložke do tistih, ki terjajo velike denarne investicije in spremembo naših življenjskih navad.
Pa začnimo pri tistih z minimalnimi finančnimi vložki:
Zračenje prostorov pozimi je zelo pomembno; navadimo se zračiti vsaj 2x dnevno pa 3-5 min, z na stežaj odprtimi okni. Zračenje »na kip« ni tako učinkovito, žal je tudi energetsko potratno, saj zrak potrebuje več časa, da se zamenja v prostoru, kar pomeni tudi znižanje temperature prostora. Če že omenjam zračenje – tesnjenje oken je tudi način, pri katerem so možne večje izgube toplote. Ker je investicija v menjavo oken navadno visoka, lahko v prvi fazi poskrbimo za boljše tesnjenje z zato namenskimi tesnilnimi trakovi.
Če v zimskem času znižamo nastavljeno temperaturo v prostoru za 1 st C, bo to pomenilo do 6 % prihranek pri energiji za ogrevanje. Ni potrebno, da smo v kratkih rokavih.
Pozorni bodimo, da ogrevalnih teles (npr. radiatorjev) nimamo zastrtih z zavesami, na njih naloženih predmetov ali jih imamo zakrite s sedežnimi garniturami. Tako slabše opravljajo svoje poslanstvo. Temperaturo v prehodnih prostorih ali kleteh nastavimo nižje kot v bivalnih, priporočljiva je uporaba termostatskih ventilov.
Kdaj pa pridejo v poštev večji posegi v naš ogrevalni sistem?
Večji posegi so potrebni, ko ugotovimo, da bomo v določenem srednjeročnem obdobju, npr. 5 – 10 let, s trenutnim načinom ogrevanja porabili več, kot bi znašala investicija v nov vir ogrevanja skupaj z novim energentom. Seveda so razlogi za menjavo lahko tudi neekonomske narave. Iz izkušenj lahko povem, da se na nas obračajo kupci, ki ne želijo ali ne zmorejo več upravljati zaloge drv ali lesnih peletov. Potrebujejo manj naporen način, vse več pa je tudi kupcev, ki želijo biti okolju prijaznejši.
Seveda so možnosti in potrebe gospodinjstev različne. Ljudje naj se odločajo glede na stroške in potrebe, ki jih bodo imeli v naslednjih desetih letih. Pri udobju lahko iščemo prihranke samo do neke meje, zebsti nas seveda ne sme.
Večji ukrep, ki ni povezan z menjavo ogrevalnega sistema, je še izolacijski ovoj zgradbe, po domače izolacijska fasada. Pomembno prispeva k znižanju stroškov in k manjšim toplotnim izgubam, na voljo so tudi subvencije pri Eko skladu.
Kateri pa so trenutno ogrevalni sistemi, o katerih je vredno razmisliti?
V zadnjih letih so zelo priljubljene ogrevalne toplotne črpalke. V navezi s sončno elektrarno tvorijo zelo dobro kombinacijo. Kljub trenutnim visokim cenam zemeljskega plina se v mestih spodbuja vgradnja kondenzacijskih plinskih kotlov. V Sloveniji je še vedno prevladujoč energent v gospodinjstvih les v obliki drv, sekancev, peletov ali briketov. Sledi kurilno olje in šele nato elektrika in zemeljski plin.
Enoznačnega odgovora za povprečno gospodinjstvo ni. Vsaka rešitev ima prednosti in slabosti, upoštevati pa je potrebno tudi faktor nepoznavanja gibanja cen energentov v bodoče. Evropa stopa po poti brezogljične prihodnosti, v tej smeri je potrebno razmišljati tudi pri nas. Predvidevamo lahko, da bodo večji poudarek v prihodnje dobili energenti, ki so na voljo lokalno in niso povezani z visokimi deleži emisij CO2.
PR objava
