Na svečani proslavi ob kulturnem prazniku so v sredo, 7. februarja, v trboveljskem Delavskem domu podelili letošnjo nagrado Tončke Čeč, najvišje priznanje za kulturno v občini Trbovlje. Nagrado sta letošnji dobitnici dr. Maši Jazbec podelila župan Občine Trbovlje Zoran Poznič in predsednica občinske komisije za družbene dejavnosti in občinska priznanja Marjetka Bizjak. Objavljamo obrazložitev priznanja.
Dr. Maša Jazbec je umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se udejstvuje na različnih področjih, kjer se stikata znanost in umetnost. V svojem večplastnem ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike in ostalih podobnih tehnologij na življenja ljudi in ostalih živih organizmov. Končala je študij likovne umestnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato je opravila magistrski študij novomedijske umetnosti na oddelku Interface Culture Univerze v Linzu (Avstrija), se izpopolnjevala na inštitutu IAMAS (Japonska), kasneje pa je doktorirala na programu Empowerment Informatics na Univerzi v Tsukubi.
Bila je gostujoča raziskovalka v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure v Kjotu, s katerim še naprej sodeluje. V okviru Delavskega doma Trbovlje je od 2019 vodila DDTLab, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti, znanosti in novih tehnologij. V sklopu laboratorija je zasnovala Kreativno robotiko, za katerega je prejela več nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije na področju kulturnih industrij. Bila je gostujoča profesorica na programu Interface Culture Univerze za umetnost in dizajn v Linzu in članica komisije za osrednjo nagrado Zlata Nika na festivalu Ars Electronica v Linzu, kot tudi za izbor del za SIGGRAPH ASIA v Tokiu. V obdobju 2013-2019 je soustvarjala mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah. V letu 2023 je prejela nacionalno priznanje za umetnost, priznanje Riharda Jakopiča.
S svojimi umetniškimi projekti se je predstavila na številnih mednarodnih umetniških platformah in festivalih, kot so med drugimi tudi Ars Electronica, Athens Media Art Festival, Sonica, Lab30, Tsukuba Media Art Festival, ISEA, Speculum Artium, MFRU, Pixxelpoint, R.O.R., Festival NOVA in Kiblix. Leta 2019 se je predstavila na dveh preglednih samostojnih razstavah v Galeriji Equrna v Ljubljani in v Galeriji Velenje, soustvarila pa je tudi intermedijsko instalacijo Monolit, ki je umeščena v park kulture v Trbovljah.
V času njenega vodenja festivala Speculum Artium so Trbovlje obiskali svetovno znani umetniki in znanstveniki, kot sta že omenjeni Hiroshi Ishiguro ali Hondin robot Asimo. Vzpostavila pa je tudi trdno sodelovanje z vodilnim podjetjem za industrijsko robotiko, japonsko Yaskawo. V okviru projekta RUK je vzpostavila DDTLab, ki je pod njenim vodstvom oral ledino v povezovanju umetnosti, znanosti in gospodarstva. Plod teh sodelovanj je bilo več odmevnih projektov, kot so Vertigo Bird 2020, BCI slikar ter NeuroFly, ki je bil predstavljen celo na EXPU v Dubaju. Zadnja leta se na ravni pedagoškega, znanstvenega in umetniškega dela ukvarja z raziskovanjem družabne robotike. O kreativni robotiki in robotski umetnosti predava na univerzah, kot so UCLA v Kaliforniji, na Univerzi Tilburg na Nizozemskem in na Univerzi v Linzu v Avstriji. Raziskovalne naloge s področja robotike je predstavila na številnih mednarodnih strokovnih konferencah. S programom kreativne robotike je predstavljala Slovenijo na mednarodnem simpoziju o umetni inteligenci in robotiki v Tokiu in na zaključnem dogodku ob predsedovanju Slovenije EU v Bruslju. V domačem kraju že vrsto let plodno sodeluje tudi pri navduševanju mladih za matematiko in robotiko v okviru S.O.S. šole.
Od septembra 2022 do februarja 2023 se je v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici predstavila s celostno prostorsko instalacijo z naslovom Sintetični organizmi. V razstavi se je osredotočila na ideje o sožitju človeka in robota ter predstavlja sintezo svojega večletnega raziskovanja na področju humanoidnih robotov. V prostorski instalaciji je z vizualnimi sredstvi naslovila številna temeljna družbena in etična vprašanja, kot so razumevanje življenja in živosti, odnos med organsko in anorgansko materijo in mogoča nadomestljivost človeške vrste.
Savus
Foto: Robert Ahlin
