Državni sekretar Denis Kordež se je danes v Trbovljah sestal z župani zasavskih občin in začasnim vodstvom Splošne bolnišnice Trbovlje. Po sestanku so se udeleženci postavili pred roj novinarjev, ki jih je najbolj zanimalo, kaj bo povedal v imenu Ministrstva za zdravje sekretar Kordež.
Denis Kordež: Program teče, težave s financami in kadri
Na novinarski konferenci po sestanku je državni sekretar Denis Kordež poudaril: »Nobene intence po zapiranja bolnišnice Trbovlje ni bilo, je ni in tudi v prihodnosti se ne planira kaj takega. Bolnišnica se sooča s težavami tako v poslovanju kot pa tudi s kadrovskimi težavami na določenih segmentih, vendar smo po razgovori lahko pozitivni. Verjamem, da se bo poslovanje bolnišnice popravilo z resnim delom in konkretnimi rešitvami. Dogovorili pa smo se za boljšo komunikacijo komunikacijo med Ministrstvom za zdravje, bolnišnico in predstavniki lokalne skupnosti, ki je sedaj manjkala.«
Kordež je spregovoril tudi o naložbah v trboveljski bolnišnici: »Dejstvo je, da se je nekaj investicij že realiziralo, ostale se še bodo. Bolnišnica Trbovlje je že prejela pooblastilo za izvedbo projekta kuhinje, vrednega skoraj 2 milijona evrov. Dejstvo, da vlagamo sredstva v nove projekte, je samo dodatni pokazatelj, da bolnišnice na noben način ne zapiramo, temveč v njo vlagamo.« Tudi parkirna hiša zraven bolnišnice je še vedno aktualna, ampak projekt zahteva precej usklajevanja, je poudaril Kordež. Na vprašanje o zamenjavi zemljišča, ki bi omogočilo razvoj Zdravstvenem domu, pa so novinarji prejeli suh odgovor, da pogovori z Občino potekajo.
Če trboveljsko bolnišnico primerjamo z drugimi v Sloveniji je po realizaciji zdravstvenih programov v zgornji tretjini bolnišnic, po finančnih kazalcih pa bolj na repu, smo še slišali državnega sekretarja Kordeža.
Marjan Podgoršek: Stanje ni dobro
V.d. direktorja SB Trbovlje Marjan Podgoršek je vajeti v bolnišnici prevzel v začetku meseca. Ocenil je zatečeno stanje: »To ni najboljše, oziroma ni dobro. Bolnica ima kar visoko izgubo, ob prevzemu je znašala dva in pol milijona evrov, na letnem nivoju je to med tri in tri in pol milijona evrov. Zelo slabo je tudi likvidnostno stanje, sedaj plačujemo aprilske račune. Začeli smo izvajati sanacijske ukrepe, pridobivati podatke, iskati nasvete v okviru strokovne skupine. Znižati moramo nekatere stroške, tako zdravstvene kot druge, načrtujemo optimalizacije. Tudi pri zaračunavanju naših storitev vidimo rezervo. Moje mnenje je, da dejavnost ni ogrožena. Se pa, kot povsod v zdravstvu, srečujemo s precejšnjimi kadrovskimi težavami.
In kako se namerava začasno vodstvo lotiti sanacije? Marjan Podgoršek: »Sanacije se bomo lotili na treh področjih. Prvo je odprava nepotrebnih ali pa prekomernih stroškov. Na nekaterih področjih so bili stroški daleč prekomerni. Npr. pri nemedicinskih prevozih so bili glede na lansko leto višji tristo odstotkov. Plačujemo sorazmerno drago komunalo, stroški zdravil so narasli v primerjavi z letom prej za petindvajset odstotkov. Precej bo treba spremeniti pri nadzorovanju procesa porabe. Drugo pomembno področje jeoptimizacije delovnih procesot. Verjamem, da bodo pripeljale do višje realizacije in posledično višjih prihodkov. Tretje področje racionalizacije je pri optimalnosti zaračunavanja naših storitev. Bolnica ima sedaj precej pomanjkljiv sistem, verjamem, da so tu precejšnje rezerve. Na splošno imamo nekaj čez petnajst odstotkov presežka odhodkov nad prihodki. Računam, da bo vsaka od teh treh področij prinesla med pet in deset odstotkov prihrankov.
Podgoršek ni hotel ocenjevati dela prejšnjega direktorja Metoda Kurenta, omenil je le, da nadzor nad procesi ni bil dober. Prav tako se je izognil vprašanju, če se bo prijavil za stalnega direktorja bolnišnice.
Tadeja Jelenko: Pobrali smo se
V.d. strokovne direktorice Tadeja Jelenko je predvsem zadovoljna z delom svojih sodelavcev: »Bolnišnica deluje dobro kar se tiče realizacije programa. Tu lahko pohvalim svoje sodelavce. Do konca leta bomo na vseh segmentih realizirali začrtan program. S pa seveda soočamo s kadrovsko stisko, podobno kot kompletno zdravstvo v Sloveniji. Tako kot smo v avgustu padli na noge, smo se tudi pobrali. Pediatrija deluje, ne morem trditi, da ne bo več kakšne težave. Ampak zagotavljam, da bo oddelek obstal, hkrati tudi porodništvo. Ljudje v Zasavju so lahko čisto pomirjeni, da se na tem nivoju ne bo dogajalo nič hujšega. Stremimo k temu, da izpolnjujemo programe, da optimiziramo procese v delu, da bomo še uspešnejši. Predvsem pa se trudimo, da najdemo nov kader, nove sodelavce, da lahko tudi kader, ki je trenutno v bolnišnici preobremenjen, zadiha.«
Jelenko se je dotaknila tudi dela sodelavcev in uvajanja novih programov: »Vse programe, ki so bili na novo uvedeni, to je onkološki del programa, enota za žilne pristope, kirurgija, ki je tudi razširila svojo dejavnost, bomo nadgrajevali. Ti programi odpirajo bolnišnico navzven, po celi Sloveniji. Dnevno dobivam pohvale uporabnikov naše bolnišnice, ki so zadovoljni s storitvami v njej. In sem ponosna na svoj kader, s katerim delam, ki je entuziastičen, ki preživi ogromno časa v tej ustanovi, da jo držimo na nivoju.«
Župan Zoran Poznič
V imenu županov je na tiskovki spregovoril trboveljski župan Zoran Poznič. Bil je kratek: »Globoko upam, da je današnji sestanek začetek nove poti, bolj poglobljene komunikacije, ki je do sedaj ni bilo, da vsi naši ljudje, vsi Zasavci nekako res začutijo, da bolnica obstane, da se sanira tisto, kar je narobe, da se v resnici nadgradi z novimi programi. Zagotovljeno nam je bilo, da ni nobenega strahu, da bolnica ne bi obstala in mi trenutno smo na poziciji, da moramo temu verjeti. Seveda bomo budno spremljali, kaj se dogaja. Dogovorili smo se tudi o veliko bolj poglobljenih komunikacijah, tako da bomo v lokalni skupnosti tekoče informirani o tem, kaj se dogaja. Resno upam, da je to začetek nove poti in novega sodelovanja in uspešnega sanacijskega procesa ter seveda obstoja naše bolnice še naslednjih sto let.«
MP
Foto: MP
