Vida Dolinšek je praznovala svoj stoti rojstni dan. Trboveljčanka ob častitljivem jubileju izžareva toplino in neverjetno življenjsko vedrino.
Ob obisku iz Trbovelj je bila Vida Dolinšek iskreno ganjena in vesela. Svojo jesen življenja preživlja v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani. Njen spomin pa ostaja oster – z nasmehom se je spominjala učencev, ki jih je nekoč učila in mnoge še vedno prepoznala po imenu.
Poseben trenutek je predstavljal obisk predsednice Združenja borcev za vrednote NOB Trbovlje Marije Govejšek in njihove članice Ane Kadunc, ki sta ji predali simbolično darilo občine ter čestitke župana Občine Trbovlje Zorana Pozniča. Prav te pozornosti je bila stoletnica še posebej vesela.
Vida Dolinšek je upokojena učiteljica biologije in kemije, ki je v prostem času pisala pesmi in kratke zgodbe iz svoje preteklosti. Zgodbe segajo tudi v njeno rano otroštvo ter opisujejo življenje v Trbovljah, kjer se je 15. aprila 1926 rodila v rudarski družini s štirimi dekleti. Zdaj živi v Domu starejših na Fužinah v Ljubljani in je še vedno bistrega uma, le oči in roki ji ne služijo dobro. Njeni spomini so bili leta 2022 zbrani v kar zajetni knjižici z naslovom Iz moje zbirke.
Takole ji je ob jubileju nekaj prisrčnih besed napisala njena dolgoletna prijateljica Nuša Kukman:
Draga Vida!
Praviš, da roka ti noče pisati,
da zvoki pred tabo bežijo,
svetloba se dela, kot da je ni,
le lise meglene ti gledat pusti.
A roka te hrani,
pravnukinjo boža
in zvok se še tudi ujeti pusti.
Le sonce za vedno svetlobo je vzelo:
v spominu le javor rdeči živi …
Savus
Foto: Občina Trbovlje
