Ta zgornji slogan oziroma ideja mi že dolgo buri domišljijo, saj poskušam razumeti njen pomen. Gre namreč za trditev, da nihče ne ravna iz zlobe.
Moj mentor trdi, da nihče nikdar ničesar ni naredil iz zlobe. Pa se mi zdi ta trditev kar težak zalogaj. Je pa v mojem, odprtomiselnem pristopanju k drugačnim pogledom in idejam, zelo zanimiva, ker se mi dozdeva, da nekaj pa mora biti za tem.
Takoj se spomnim na Hitlerja, vojne poboje, serijske morilce, na kar nekaj odmevnih sodobnih politikov, in tako dalje. Takoj me zablokira: “To ne more (z)držati!”
Ampak, ker želim pridobiti več argumentov, poslušam naprej. Mentor nadaljuje, da temu botruje eden izmed najpreprostejših principov. Tako preprost, pa vendar tako protisloven, da ga večina ni pripravljena sprejeti.
‘Vsi ljudje imajo dober namen. Prav tako kot vi. Ampak so pri tem zgolj sebični …prav tako kot vi.’
O hudiča. Kako torej?
Vsi, ki jih vidimo kot zlobne, imajo slabe namene, ampak samo iz naše osebne perspektive. Njihov ego tako izkrivi pogled, da upravičuje njihova dejanja kot legitimna in dobra.
Ko terorist nekomu odbije glavo, to stori z najboljšimi nameni.
Še bolj grozljiv je primer, ki ga večkrat omenim. Ko Eskimi (vsaj do nedavno nazaj so še) usmrtijo pol svojih novorojenčkov, to iz našega civiliziranega stališča izgleda barbarsko, zlobno in neopravičljivo.
Pa vendar imajo kot nomadska plemena, ki morajo v izjemno težkih pogojih za bivanje migrirati skozi večni led in mraz, smisel in celo sočutnost do skupnosti.
Ko potujejo skozi skrajno neprijazno zaledenelo pokrajino, imajo zelo omejene zaloge hrane. Na neki točki ugotovijo, da jim v takem številu z obstoječimi rezervami hrane ne bo uspelo preživeti. Zato se odločijo zmanjšati število članov. To počno že stoletja.
Zanimivo, kajne? Dodaten kontekst precej spremeni celotno sliko, in situacija je kar naenkrat videti povsem drugačna.
Vsak človek, vključno z vami, je prepričan, da je po srcu dober. Nihče ne počne, karkoli že počne, z namenom biti zloben.
Drug primer: ko se namenite v trgovino po sladoled za družino, veste, da je na svetu polno otrok, ki vsaj dan umrejo od lakote, pa vendar ne storite nič in greste v trgovino po sladoled.
Ste zato zlobni? Ne, sebični pa.
Presenečenje: prav je, da ste sebični.
Ker vam to omogoča preživetje. Če bi bili do umirajočih od lakote preveč sočutni, bi sami zelo težko preživeli. Ker ne bi mogli jesti.
Ne bi se mogli peljati do trgovine, ker bi na poti do tja ob semaforju srečali lačne brezdomce in bi tako sočutni do njih, da bi jim dali ves svoj denar. Ker bi ugotovili, da imate doma še dovolj zalog hrane, da v bistvu ničesar ne rabite tako nujno kot oni.
Ampak tega ne naredite.
In zaradi teh ‘preživetvenih’ nagonov mora vaš um blokirati empatijo. S preveč empatije je na tem svetu težko preživeti.
Jasno vam je, da otroci po svetu umirajo zaradi pretiranega potrošništva, pa pri tem vseeno sodelujete.
Ste potem zlobni? Ne, ste pa sebični.
Še en primer nazorno pokaže, kako ste ob zagovarjanju, kaj vam pripada in do česa ste upravičeni, običajno tako sebični, da sploh ne razumete ironičnosti vprašanja.
Ampak (ironično) zato, da lahko dosežete takšno stopnjo razumevanja – da ste res sebični – potrebujete izjemno visoko stopnjo sočutnosti.
In prav ta empatija nakazuje na resnico. Ta pa pravi, da ni nobenega razloga, zakaj bi vi bili do česa upravičeni in zakaj bi morali živeti bolj udobno od ostalih.
. . .
Kljub temu pa ljudje nismo pošasti in hudiči. Smo le slepi za lastne predsodke. Že Jezus je rekel: “Odpusti jim, oče, saj ne vedo, kaj delajo.”
In potem se mnogi vprašajo: “In kaj naj jaz zdaj s tem? Kaj bom jaz imel od tega?”
“Nič. Vi, sebični nevednež, ne boste imeli od tega prav nič.”
Vsaka od teh besed vas ogroža. In bolj kot ste sebični, bolj ste navezani na takšno življenje. In bolj te besede bolijo in vam grozijo.
Zato mnogi na tej točki prenehajo poslušati ali brati tovrstne ‘filozofske nepraktične neumnosti‘. Ampak, prav zato bi vas moralo na tej točki resnično zanimati, zakaj se ljudje obnašajo tako kot se.
Večine pa to sploh ne zanima. No, če vas zanima, naj zaključim takole:
Vsak ego deluje z dobrimi nameni. Njegova dejanja pa so vedno omejena z njegovim lastnim zavedanjem in zaznavanjem resničnosti. In bolj sebičen kot je ego, bolj je izkrivljeno njegovo zaznavanje resničnosti.
Zato bo resnično sebičen ego verjel in sebe preprič(ev)al, da je sebičnost dobra, ker je iz lastne perspektive tako tudi videti. In bo tako ‘flancal’ in drugim povzročal precej trpljenja, med tem ko bo sebe še vedno prepričeval, da dela dobro.
Sicer pa velja tudi to, kot pravi star pregovor: “Nekogaršnje bogastvo so za drugega smeti.”
Borut Kmetič
Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.
Kot zunanji svetovalec lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.
Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
