Na današnji dan je v Ljubljani leta 2008 umrl montanist Rudi Ahčan, Zagorjan z izjemno kariero rudarskega strokovnjaka z velikim ugledom v svetu.

Rudi Ahčan se je rodil 13. januarja 1918 v Zagorju ob Savi mami Mariji (rojena Garbais) in očetu Rudolfu Ahčanu.

Mlada leta

Osnovno šolanje je zaključil v rojstnem kraju. V obdobju 1928–36 je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Študiral je na Rudarskem oddelku Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1943 diplomiral. Strokovni izpit je opravil v Zagrebu (1951). Doktoriral je na univerzi v Beogradu leta 1965. Strokovno se je izpopolnjeval v premogovnikih v Nemčiji (Porurje; 1956 in 1958), na Poljskem (Konin, Turow, Šlezija; 1958), Belgiji (Campine, Bruselj, Liege; 1959/60) in Franciji.

Montanist

Prvo leto druge svetovne vojne je bil šest tednov zaprt v Zagrebu, 1942 so ga internirali za sedem mesecev v Gonars (Italija). Po vrnitvi v Ljubljano in diplomi se je zaposlil pri železnici, od avgusta 1944 do konca vojne je bil prisilno premeščen v Beljak. Takoj po vojni (1945) je bil krajši čas zaprt v Ljubljani. Nato se je zaposlil kot asistent v premogovnikih Zabukovica in Velenje (1946). Leta 1947 je bil premeščen za upravnika jam rudnikov Tito v Banovičih (Bosna in Hercegovina). Že 1949 je odšel za tehničnega vodjo jame Raša (Hrvaška). Leta 1952 se je vrnil v Velenje, vodil je študijski oddelek Rudnika lignita do 1958.

Redni profesor  na FNT v Ljubljani

V obdobju 1959–63 je bil tehnični direktor premogovnika v Zagorju ob Savi, od 1963 upravnik biroja za znanstvene raziskave na Rudarskem inštitutu v Beogradu. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani je bil 1966 izvoljen za izrednega, 1972 pa za rednega profesorja. Upokojil se je  leta 1988. Potem je še nekaj let deloval kot svetovalec na Rudarskem inštitutu Ljubljana oz. Inštitutu za rudarstvo, geotehnologijio in okolje (IRGO) v Ljubljani.

Strokovnjak z mednarodno veljavo

Predaval je na mednarodnih rudarskih kongresih doma in na tujem, med drugim v Moskvi, Düsseldorfu, New Delhiju ter na univerzah v Zagrebu, Beogradu, Clausthalu (Nemčija), Leobnu (Avstrija), Nothinghamu (Velika Britanija), Dhanbadu (Indija) in v Pittsburgu (ZDA). Udeleževal se je številnih strokovnih posvetovanj, imel referate na vsakoletnih zasedanjih komiteja ekspertov za premog pri OZN v Ženevi (1964–89), ko je bil član skupine izvedencev za produktivnost in vodenje premogovnikov pri komiteju za premog Evropske ekonomske komisije v Ženevi.

Dobrih 30 let je sodeloval z Rudarskim inštitutom v Beogradu. Bil je sodni izvedenec za ugotavljanje vzrokov nesreč v rudnikih (Aleksinac, Rembas, Velenje, Zenica). Opravljal je več pomembnih funkcij različnih združenj v Jugoslaviji in Sloveniji, tudi član mednarodnih združenj. Leta 1979 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, 1981 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, poleg tega še več plaket in častnih diplom, imenovali so ga za častnega člana društev doma in v tujini.

Rudarski projekti

Ahčan se je posebno posvečal problemu pridobivanja premogov, predvsem metodi odkopavanja debelih slojev, podgrajevanju s samohodnim hidravličnim podporjem (SHP) ter varovanju premogovnikov pred nevarnostjo vdora vode in blatnih mas. Odpiral in vodil je eksploatacijo posameznih ležišč premoga v jamah Velenje in Zagorje. Načrtoval je odkopavanje premoga in odpiranje novih rudnikov Ripenda − Plomin in Tupljak (Hrvaška) ter nova rudnika Šoštanj in Kotredež zahod. Ob vdoru vode je 1981 projektiral sanacijo jam Ojstro, Hrastnik in Kotredež. Glavno Ahčanovo področje pa je bilo razvijanje širokočelne odkopne metode z vertikalno koncentracijo, ki je bila izjemno učinkovita.

Sistem širokočelnega odkopavanja premoga je razširil še na druge rudnike v Jugoslaviji. Izdelal je okrog 120 projektov, študij in raziskav za premogovnike v Sloveniji in Jugoslaviji, med drugim za rudnik kaolina v Črni, rudnik živega srebra v Idriji ter za premogovnika Jung Long Kow na Kitajskem in Hountly na Novi Zelandiji. V okviru znanstveno-tehniškega sodelovanja ZDA in Jugoslavije je vodil raziskavo odkopavanja debelih slojev v ZDA. V revijah in zbornikih doma in v tujini je objavil več kot 90 člankov in razprav.

Rudi Ahčan je bil poročen z Majdo Ahčan, rojeno Teply. Umrl je 2. 11. 2008 v Ljubljani.

MP

Foto: Slovenska biografija

Viri in literatura

Arhiv za SBL, vprašalnik za SBL, osebna mapa.

Enciklopedija Slovenije.

Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev UL, ULBB 3 (1979), ULBB 4 (1995). in ULBB 5 (1997).

Osebnosti, Ljubljana, 2008.

Jakob Likar: Prof. dr. Rudi Ahčan : (19. 1. 1918 – 2. 11. 2008), RMZ – Materiali in geookolje : revija za rudarstvo, metalurgijo in geologijo, 56, 2009, 539–540.

Uroš Bajželj, Jože Duhovnik: Slovenska biografija, 2013

Wikipedia

Unijapedija