Iz Zasavja je že tretjič avtobus s pohodniki iz Zagorja in s hrastniškimi planinci proti Ajdovščini odpeljal ob pol petih zjutraj. Planinci z Dola pa imajo še daljšo zgodovino. »Prvič smo šli na ta pohod leta 2006 in potem vsako leto,« je povedal Toni Pavlič, bivši predsednik PD Dol, »manjkali smo le enkrat ali dvakrat.«
Pohod po Vertovčevih poteh se začne pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje, kjer se tudi zaključi. Vodi po vaseh, travnikih, mimo vinogradov, polj in po gozdovih – je torej krožna, dolga štiri, pet pa tudi več ur. Odvisno od tega, koliko se ustavljamo ob številnih stojnicah, kjer so na voljo domače dobrote – od sendvičev s pršutom, zaseko, domačim žganjem z zelišči, razne vrste vina … in seveda kakiji, ki jih je bilo mogoče videti ponekod še na drevesih. Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki so prodajali ob stojnicah in postregli z vsemi podatki, kar se tiče sorte vina, medu, raznih likerjev, domačega peciva, ki ga imenujejo biškoti, in podobnih dobrot. Ponekod so stali v ozadju starejši, večinoma pa ne. Zgodaj je treba začeti!
Če smo na začetku navajali ure, ki jih porabimo za pohod, povejmo še za kilometre, ki jih na raznih vabilih nismo našli. Pohodniki, ki so pot prehodili večkrat, ocenjujejo, da je pot dolga okoli 18 do 20 kilometrov. Kar dober zalogaj za tiste, ki si ne nabirajo dnevne kondicije s hojo. Za večino pa ne predstavlja težav, saj pride vsako leto okoli 5000 ljubiteljev te rekreacije. Temperature so bile še vedno nad ničlo, ponekod pa je pihala burja, na kar so bili vsi ustrezno pripravljeni. »Kakšna burja?« so komentirali prebivalci Vipavske doline, »le pihljalo je malo!«
Na zaključku pričaka obiskovalce tega konca Slovenije v Ustju vsako leto bogato obložena kmečka tržnica. Dobrote, ki jih ne dobimo na vsakem koraku: vrhunski ovčji sir, platoji kakijev, posušenih kakijev, čebula, česen, razne vrste medu, razne vrste vin, pecivo – vse po ugodnih cenah. Vsi pridelki so seveda domače pridelave.
Fanči Moljk
