Psi in mačke so lahko končni ali vmesni gostitelj, hkrati pa so lahko zunanji in notranji paraziti vmesni gostitelji različnih patogenih povzročiteljev, med katerimi številni ogrožajo tudi človeka.
Zunanji paraziti
Najpomembnejši zunanji paraziti so v našem okolju bolhe in klopi.
Bolhe
Z bolhami se psi lahko okužijo na sprehodu od drugega psa, bolha lahko čaka v travi in ko pes ali muca pride mimo, skoči nanj. Bolhe lahko v stanovanje zanesete tudi sami, saj bolha ne izbira, na komu se bo hranila, ampak nagonsko skoči na prvo žival oziroma človeka, ki pride mimo.
Bolhe prenašajo številne bolezni, najpogosteje pa pri svojih gostiteljih povzročijo alergijsko reakcijo (reakcija na bolšjo slino). Ob močni okuženosti z bolhami skozi daljše obdobje lahko bolhe privedejo do anemije. Poleg tega so bolhe vmesne gostiteljice trakulje Dipylidium caninum. Prisotnost te trakulje nedvomno pomeni prisotnost bolh.
Raziskave so pokazale, da je razmerje bolh na živali v primerjavi z bolhami v okolju 5 proti 95 %, zato zahteva vsaka opažena bolha na živali takojšnje ukrepanje.
Na trgu je veliko preparatov za zatiranje bolh. Vendar se moramo dosledno držati navodil. Bolhe so zelo trdovraten zunanji parazit in za boj proti bolham moramo večkrat uporabiti kombinacijo različnih insekticidov. Za zatiranje bolh morate uporabiti praktično celo vojsko pripomočkov, da bi bili uspešni. Muco oziroma psa ni priporočljivo samo kopati z insekticidnimi šamponi, saj le ti uničijo bolhe na sami živali, na pa tudi bolhe, ki prežijo na žival v okolici. Zatorej je priporočljivo dajanje ampul, tablet proti bolham na 3 tedne in sprotna dezinsekcija okolja z insekticidom ali parnim/globinskim sesalcem vsaj dvakrat tedensko.
Klopi
Klopi so za pse in mačke pomembni kot prenašalci nekaterih bolezni. Slovenija je pomembno endemično področje za boreliozo in anaplazmozo, redkeje pa se pojavlja okužba z babezijo. V Sloveniji je prisotnih okrog 16 vrst klopov, najpomembnejša in najbolj razširjena sta Ixodes ricinus in Rhipicephalus sanguines.
Anaplazmoza je druga najpomembnejša in trenutna najpogostejša okužba s klopi v Sloveniji. Po raziskavi je v Sloveniji preko 73 % psov okuženih z anaplazmozo, vendar je bilo le pri 5 % psov dokazan povzročitelj bolezni v krvi. Zatorej za zdravljenje psov proti anaplazmozi niso dovolj le klinični znaki, ampak mora biti prisoten tudi povzročitelj.
Borelioza pri psih ne predstavlja pomembnejšega obolenja, saj za borelijo, kljub visoki okuženosti, zboli le 10 odstotkov vseh psov.
Klinični znaki obeh bolezni so nespecifični in so si zelo podobni. Prenos povzročiteljev je mogoč prek vseh razvojnih oblik klopa. Učinkovitega cepiva proti obema boleznima ni in še vedno je preprečevanje najboljši način zaščite.
Proti klopom je veliko preparatov, ki so zelo učinkoviti in v kombinaciji z zaščito proti bolham (Frontline combo®, Advantix®, Fypryst®, Prac-tic®, Vectra- 3d®, Attaxa®, Nexgard®, Bravecto®, Foresto®, Scalibor®, Kiltix®…). Določeni preparati imajo poleg insekticidnega tudi repelentni učinek, ki preprečijo ugriz klopa.
Komarji, peščene muhe
Sredstva z repelentnim učinkom imajo dodatno težo pri zagotavljanju zaščite pred komarji in peščenimi muhami. Tigrasti komarji prenašajo vse bolj razširjeno srčno glisto (Diroflaria immitis, D. repens), peščene muhe pa leišmaniozo.
Dirofilaria je zoonoza, nevarna za človeka je predvsem D. repens, ki povzroča podkožne granulome in se lahko naseli tudi v očesu. D. repens v očesu filmček Dirofilaria je razširjena po vsem Primorju, na Hrvaškem, v Grčiji in Italiji, s spremembo podnebja pa tigraste komarje najdemo tudi že pri nas v notranjosti.
Avtohtonega primera leišmanioze v Sloveniji še nismo zaznali, vendar je povzročitelj v neposredni bližini in predstavlja nevarnost za vse lastnike, ki s svojimi kužki letujejo v bližnjih državah (Hrvaška, BiH, Italija, Španija). Zemljevid razširjenosti leišmanioze po svetu.
Zdravljenje obeh bolezni je dolgotrajno in kompleksno, pri leišmaniji lahko celo doživljenjsko.
Preventiva je še vedno najboljša zaščita pred samo okužbo z D. immitis.
V področju z mrzlimi zimami je priporočljivo dati sredstvo proti tigrastim komarjem en mesec pred pojavom komarjev, in nato na dva meseca do konca sezone komarjev, oziroma do druega meseca po končani sezoni komarjev.
V področju z milo zimo (Primorska) pa je potrebno dajati sredstva preko celega leta enkrat mesečno brez premora.
Za zatiranje D. immitis obstajajo sredstva v obliki pipet, tablet in priboljškov (Stronghold®, Advocate®, Milbemax®, Milprazon®, Nexgard spectra®), ki ob okužbi z dirofilarijo preprečujejo njen nadaljnji razvoj. Leišmaniozo pa lahko preprečujemo izključno z repelentnimi insekticidi (Advantix®).
Kratek povzetek bolezni, katere prenašajo ektoparaziti:
Gliste, trakulje
Preprečevanje okužbe z notranjimi zajedavci je pomembno za zdravje psov in mačk, posredno pa tudi za zdravje ljudi. Psi in mačke se lahko z notranjimi zajedavci okužijo na vsakem sprehodu, ko pojedo travo, zemljo, pijejo iz luže, pojedo deževnika, polža, iztrebke divjadi … Iz jajčec se nato v črevesju ali pljučih razvijejo odrasle oblike glist in v črevesju trakulj.
Verjetno pa najnevarnejšo zoonozo med parazitozami psov in mačk predstavlja ehinokokoza. Povzročitelja sta trakulji Echinococcocus granulosus in E. multilocularis, ki pri živalih živita v črevesju, človek pa je obvezni vmesni gostitelj. Cista ali mehurnjak se pri človeku razvije v različnih organih, najpogosteje v jetrih in pljučih. Ciste lahko v telesu glede na lokacijo v organih povzročijo motnjo v njihovem delovanju, ob razlitju pa hudo alergijsko reakcijo ali celo smrt.
Zaradi nenehne izpostavljenosti je preprečevanje možne okužbe smiselno preko celega leta in to v razmikih, ki jih predvideva proizvajalec oziroma se posvetujte z vašim veterinarjem.
Pri izbiri antiparazitika je najpomembnejši njegov terapevtski spekter (z enim zdravilom zajamemo čim več povzročiteljev) in da ga lahko damo različnim kategorijam živalim (mladiči, odrasle živali, breje živali).
Pri izbiri moramo biti pozorni tudi na sestavo antiparazitika in ciljno žival. Določeni preparati, ki so registrirani za pse, so lahko za mačke smrtno nevarni (permetrin).
Zavedati se moramo, da so zunanji in notranji paraziti prisotni v naravi preko celega leta in bodo vedno prisotni. Zatorej moramo mi kot lastniki skrbeti za dobro počutje in zdravje naših ljubljenčkov. Poskrbeti moramo, da so redno razglisteni (vsaj 3-4x letno) in zaščiteni proti zunanjim parazitom v skladu z navodili proizvajalca, čigar preparat uporabljate (1x mesečna aplikacija pipete, priboljška, 4-8 mesecev ovratnica proti klopom in bolham).
Miran Knez, dr.vet.med.
Ambulanta za male živali
www.ambulanta-knez.si
