Trbovlje 1. junija praznujejo svoj občinski praznik v spomin na spopad zasavskega delavstva z Orjuno leta 1924. Ob občinskem prazniku je beseda ponavadi županova. Kaj je novega, kako gleda na preteklo obdobje, kakšni so načrti. Preberite, župan Zoran Poznič je natrosil vrsto zanimivosti.
Gospod župan, ste ob letošnjem občinskem prazniku pripravili kaj posebnega?
V mesecu juniju pripravljamo uradna prevzema dveh investicij, in sicer prevzem investicije Plaz Novi dom in otroškega igrišča v Mestnem parku. Prav tako sem zadovoljen, ker nam je uspel skupni dogovor vseh petih občin, ki sodelujejo pri odvozu komunalnih odpadkov na našo skupno deponijo na Uničnem v okviru Ceroza, da prekinemo spiralo poglabljanja sporov in dialoga, ki to ni. Pred kratkim smo se dogovorili, da vse štiri občine in Ceroz odstopijo od obeh tožb, ki jih imajo proti Občini Trbovlje v vrednosti več kot 6 in pol milijona evrov. In, da gremo skupaj naprej. Občina Trbovlje od 1. maja spet odvaža svoje odpadke na Ceroz. Mi smo se zavezali, da poravnamo vse odvetniške in sodne stroške. Moram opozoriti, da je samo Občina Trbovlje do konca preteklega leta imela samo s tem sodnim procesom več kot 220.000 evrov odvetniških stroškov. Kar je seveda gromozanska vsota denarja. Naj si občanke in občani predstavljajo, kaj bi se s tem denarjem dalo postoriti bolj pametnega.
Kako pa ste se lahko pogovorili s Celjani, kamor ste v vmesnem času vozili odpadke?
Temu bi lahko rekel, kjer je volja, je tudi pot. S pametnim pristopom se v resnici da, na veliko čudenje nekaterih, tudi v Sloveniji marsikaj dogovoriti. Hvaležen sem vsem, ki so prisluhnili našim argumentom in spoznali, da so se v občini Trbovlje razmere temeljno spremenile.
So vsi sodni postopki sedaj zaključeni?
Poteka še čisto logistični postopek med dvema odvetniškima pisarnama.
Je to tudi znak drugačnega medobčinskega sodelovanja?
S tem dogovorom je povezanih še nešteto drugih stvari, kar se tiče sodelovanja. Če tega dogovora ne bi bilo, potem tudi ostalega sodelovanja ne bi bilo, to moram odkrito reči. Je pa res, da je bilo potrebne veliko dobre volje z vseh strani.
So na vidiku že kakšni konkretni rezultati sodelovanja?
V kratkem pričakujemo prvi razpis iz sklada za pravični prehod za komunalno opremljanje gospodarskih con. Mi se bomo seveda prijavili s cono, kjer bo zgrajeno ne samo Mesto Akrobatov, ampak tudi drugi gospodarski objekti. S pomočjo skupnega nastopanja navzven sta se nekako tudi Občini Hrastnik in Zagorje strinjali s tem, da iz prvega razpisa več kot tri četrtine denarja dobi Občina Trbovlje za opremljanje ploščadi. Tudi takšne odločitve so povezane z odličnim sodelovanjem. Občina Trbovlje je med drugim dala soglasje za prodajo deponije gradbenega materiala na Neži najboljšemu ponudniku. Tudi zaradi tega, ker deponija prinaša vsako leto več kot 100.000 evrov manjka.
Veliko je sestankov v Ljubljani, na katere hodimo sedaj vsi trije župani, velikokrat tudi litijski, včasih radeški. Postajamo skupna ekipa, ki lahko doseže vse kaj drugega, kot lahko doseže posamičen župan občine. V Ljubljani ti enostavno rečejo »saj ste tako vsi skregani med sabo«. Drugačen nastop je obet veliko boljših časov. Tudi kar se tiče infrastrukture, govorim predvsem o cestah, kjer je država res kruta mati, pravzaprav mačeha, se bomo morali za vsak cestni odsek boriti skupaj. Drugače ne bomo prišli nikamor.
Dve cesti sta nevralgični za Zasavje: povezava med Hrastnikom in Zidanim Mostom in tunel do Savinjske doline. Kako vi gledate nanju?
Prejšnji teden so na naše povabilo pri nas gostovali gospodje iz Direkcije RS za infrastrukturo. Želeli smo, da si natočimo čistega vina, dobimo prave informacije. Za obe povezavi je življenjsko zainteresirano celo Zasavje. Obeti niso rožnati. Gradnja ceste Hrastnik-Zidani Most je verjetno preložena vsaj tja do konca desetletja, čeprav bi se morala začeti graditi že letos. Očitno so na Direkciji denar prestavili na druge projekte. O tunelu pa država sploh še nima končne strategije, saj zamuja z umestitvijo tretje razvojne osi. To pa pomeni tudi za naš tunel eno daljno prihodnost. Predstavili so vsaj dve možnosti. Ena je gradnja dveh tunelov, ki bi stala več kot 600 milijonov evrov. V Ljubljani menijo, da je na trenutno frekvenco prometa to neekonomično. Rešitve ni v nobenih razvojnih načrtih, kar pomeni, da je gradnja odmaknjena v eno sivo prihodnost. Druga možnost je cenejša, med 100 in 200 milijoni evrov. Ampak v resnici bi pomenila, da se ves promet spelje skozi Trbovlje in se potem naveže na zasavsko cesto, ki bo še vedno slepo črevo na drugi strani Save. Ta verzija je za Občino Trbovlje nesprejemljiva, ker bi se mesto zadušilo s prometom težkih tovornjakov. Vse skupaj je torej precej oddaljeno.
Lahko te (ne)načrte države kaj spremeni gradnja Mesta akrobatov in tehnološke prihodnosti Trbovelj?
Hvala za to vprašanje. Mislim, da je to naša edina možnost. In res še enkrat hvala lastnikom Dewesofta, da so se odločili, da takšen objekt nastane v naši dolini. To nam v resnici omogoča tisto, k čemer v resnici stremimo, to so nove Trbovlje. Teh tisoč delovnih mest v srednjeročnem obdobju v resnici pomeni čisto drugačno perspektivo razvoja. Ne samo za Trbovlje, v resnici za celotno Zasavje. Ravno to potem na en način lahko izsili, seveda v narekovajih, tudi politično odločitev, da je Zasavje resno treba povezati ne samo z ostalo Slovenijo, ampak tudi z ostalim svetom.
Bo občina lahko sledila tem izzivom?
Treba bo spremeniti vse. Treba bo nadgraditi šolski sistem, poskrbeti za ustrezno zdravstveno varstvo, zagotoviti stanovanja in to vseh v socialnih skupinah – od stanovanj za mlade družine do studijev. Tako, da nas čaka res veliko dela. To so trenutno naši glavni izzivi. Predvsem na stanovanjskem področju.
Verjetno bodo morale sodelovati vse tri občine?
Seveda, nujno. V Hrastniku se bliža novogradnja, mi v Trbovljah načrtujemo tri, štiri lokacije, tudi skupaj z zasebnimi podjetji. Kar se tiče Njive smo od Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Celja dobili pozitivno odločitev o obnovi. Tako lahko sedaj pričnemo uresničevati načrte. Seveda pa potrebujemo pomoč Ministrstva za solidarno prihodnost, Ministrstva za kulturo. Še pred počitnicami bom povabil na pogovor vse akterje, da se dogovorimo kako čim prej skupaj pristopiti k obnovi te najstarejše rudarske kolonije v Trbovljah.
Kaj je tisto, kar si v letu do naslednjega občinskega praznika želite postoriti?
Kar nekaj stvari je, ki bi se v resnici lahko začele uresničevati že sedaj, pa ni denarja. Radi bi začeli z rušitvijo paviljonov pred spomenikom na Trgu revolucije, ampak nam je zadnja ujma prekrižala načrte, saj smo denar preusmerili v odpravo posledic ujme. Rušenje se bo razumljivo zamaknilo za dobrega pol leta. S prenovo Njive se bomo lotili prenove celotnega področja okrog Delavskega doma. Mogoče bomo lahko kmalu pričeli urejati tudi področje Mehanike. Prva naloga je seveda porušitev starega dela Mehanike.
Kaj boste tam gradili?
V stavbi Mehanike nameravamo graditi ali stanovanja ali vrtec, šole, pod Mehaniko pa podzemno garažno hišo. S sredstvi več Interregovih razpisov nameravamo urejati celotno površino Kip. Na pobočju do Ribnika nameravamo urediti kolesarske proge različnih težavnostnih stopenj. Seveda ob dodatku spremljevalnih objektov in dejavnosti od gostiln do okrepčevalnic. In mnogo drugih stvari, marsikaj se bo videlo že ob letu osorej. Vse, še tako drobne spremembe, bodo pripeljale do tega, čemur rečem nove Trbovlje. Te nove Trbovlje nas hočeš nočeš čakajo čez tri, štiri, pet let. Na vse izzive moramo biti čim bolj pripravljeni.
Kaj bi zaželeli občankam in občanom ob občinskem prazniku?
Seveda vsem čestitam za praznik. Zaželel pa bi jim, da nikoli ne pozabijo, od kod so, kaj so in kaj si želijo. Da nikoli ne pozabijo, da za nami stojijo naši predniki, kakor koli se to čudno sliši v 21. stoletju, pa vendar, in da smo posebni. Posebni na ta način, da se ne smemo nikoli sramovati sebe, da najdemo novo samozavest, da stremimo k odličnosti in gremo na vrh. Tja, kamor tudi spadamo.
