Špela Munda
Zmaj
Troglavi zmaj
na vrhu gore sedi,
s svoda neba
se nam vsem smeji.
Žuga, se jezi,
a v resnici se mu od sreče vrti,
saj človeška neumnost
nadalje živi.
Slepi, brez glasu,
ujeti v strahu njegove sence,
žremo lastno drobovje,
pijemo kri,
si rišemo iluzije
obljubljenih dni,
ki pa jih kar ni in ni.
Kaj briga nas svoboda,
kaj mar nam je za ljudi,
važno, da zlato se sveti
pa čeprav je velika laž.
Iluzija mogočnega zmaja,
vaba za ljudi,
pokvarjene, prodane,
zombije novih dni.
Foto: Vukašin Šobot Skala
Špela Munda je Trboveljčanka, drugače diplomirana antropologinja, trenutno pa polno zaposlena mama, ki rada svoje misli in občutke prelije na list papirja. »Zame je to kot neke vrste terapija. Začetki segajo nekje v leto 2005, ko sem bila v srednji šoli in od takrat več ali manj konstantno pišem. Leta 2018 sem v samozaložbi izdala tudi pesniško zbirko z naslovom Razpoloženja. Pričujoča pesem ni iz zbirke, temveč je nastala pred kratkim,« je v kratki predstavitvi zapisala Špela.
