Špela Munda


Zmaj

Troglavi zmaj

na vrhu gore sedi,

s svoda neba

se nam vsem smeji.

 

Žuga, se jezi,

a v resnici se mu od sreče vrti,

saj človeška neumnost

nadalje živi.

 

Slepi, brez glasu,

ujeti v strahu njegove sence,

žremo lastno drobovje,

pijemo kri,

si rišemo iluzije

obljubljenih dni,

ki pa jih kar ni in ni.

 

Kaj briga nas svoboda,

kaj mar nam je za ljudi,

važno, da zlato se sveti

pa čeprav je velika laž.

Iluzija mogočnega zmaja,

vaba za ljudi,

pokvarjene, prodane,

zombije novih dni.


Foto: Vukašin Šobot Skala


Špela Munda je Trboveljčanka, drugače diplomirana antropologinja, trenutno pa polno zaposlena mama, ki rada svoje misli in občutke prelije na list papirja. »Zame je to kot neke vrste terapija. Začetki segajo nekje v leto 2005, ko sem bila v srednji šoli in od takrat več ali manj konstantno pišem. Leta 2018 sem v samozaložbi izdala tudi pesniško zbirko z naslovom Razpoloženja. Pričujoča pesem ni iz zbirke, temveč je nastala pred kratkim,« je v kratki predstavitvi zapisala Špela.