Branko Klančar je svojo prvo fotografijo naredil malo pred svojim 10. rojstnim dnevom, 2. maja 1958 je na Kalu fotografiral svoja starša in nato fotografijo sam razvil v bratovi domači temnici. Od tedaj mu fotografija predstavlja zabavo, mnogo let pa tudi poklic. Del svojega bogatega fotografskega opusa je te dni na ogled v Zasavskem muzeju Trbovlje, na razstavi, naslovljeni Podobe rudarja.
Kot otroka iz rudarske družine Klančarja ni bilo nikoli strah, ko se je v iskanju dobrih posnetkov odpravil v jamo. Zdaj, ko se ozira nazaj, se mu rudnik zdi strašljiv. »Delo rudarjev je bilo tako nevarno, pogoji za delo nemogoči,« pravi Klančar, katerega predniki so premog pod Zasavjem kopali že nekje konec 19. stoletja.
Med nastajanjem Klančarjevih številnih fotografij iz rudniških rovov je bilo po njegovih besedah poleg njega poškodovanih in umazanih tudi precej fotoaparatov. Celo tisti, za katerega je odštel kar nekaj tisočakov. A pravi, da je fotoaparat izkušnjo preživel in da mu dobro služi še danes.
Fotografije knapov, ki jih je Klančar »na ogled postavil«, so nastajale med letoma 1982 in 2011. Na njih je jasno vidna razmejitev med staro, analogno, in novejšo, digitalno tehnologijo. »Analogne fotografije sem razvil v črnobeli barvi,« je povedal Klančar, ki je na otvoritev prinesel tudi svoj stari analogni fotoaparat, »fotografije, posnete z digitalnim fotoaparatom, pa so barvne.«
V sklopu razstave je izšla tudi publikacija z naslovom Podobe rudarja, katere avtor je Miran Kalšek in v kateri so Klančarjeve fotografije. Kalšek je tudi avtor razstave, izbral je fotografije in jo postavil.
Martina Drobne
