Zima bela in zimska služba

»Sicer nisem velik ljubitelj zime, a mi je všeč, ko nam sneg pobeli pokrajino in se tempo življenja nekoliko umiri. Zelo dragocena stvar v današnjem času, ko je tempo življenja tako hiter. Spremljam odzive ljudi na dejavnosti zimskih služb in nekatere komentarje je kar težko brati. V zimskih razmerah, posebno takšnih, kakršnim smo priča zadnje dni, bi se morali sprijazniti z dejstvom, da bo potovanje potekalo počasneje kot sicer. Sam sem z delom zimske službe povsem zadovoljen. Pomembno se mi zdi, da damo tudi svoj lastni prispevek … Ko nam to čas dopušča, odstranimo sneg … vsak izpred svojega praga.«

»Na delo zimske službe nimam pripomb, saj vem, da se trudijo po svojih najboljših močeh. Vse pohvale vsem, da v tako težkih razmerah poskrbijo za nas, da lažje in varneje pridemo v službo oziroma tja, kamor smo namenjeni.

Saj je zima in sneg mora biti. Najlažje je »jamrati«, če ni snega, nam ne paše, če je sneg, imamo probleme. Sem človek, ki se prilagodi situaciji. Tudi sneg me ne ustavi. Zaposleni pač moramo iti od doma, ostali, ki jim to ni potrebno, naj ostanejo doma, dokler niso ceste, poti in pločniki očiščeni. Po navadi imajo največje problemi tisti, ki nikoli ne primejo za lopato, pa bi lahko in tudi delo na svežem zraku jim ne bi škodilo. Doma sem v bloku, kjer vedno eni in isti poskrbimo, da je naša pot varnejša, ne samo z odmetavanjem snega, še posujemo s soljo. Sama pa, če sem doma, vsaj skuham čaj našim pridnim možem. V kolikor bi v vsakem bloku poskrbeli in očistili svojo okolico, bi bilo veliko manj padcev in poškodb.

Tudi na cesti moramo biti pripravljeni na spremenjene razmere. Imam srečo, da sem doma v bližini avtobusne postaje in se lahko v slabih vremenskih razmerah poslužim javnega prevoza, žal te možnosti nimajo vsi. Ljudje iz višje ležečih krajev, kjer so še težje razmere, so dosti bolj prilagodljivi kot mestni ljudje.

Snega so tako kot vedno najbolj veseli otroci in v veliko veselje mi je gledati, kako uživajo, saj se tako spominjam svojih otroških brezskrbnih dni, ki smo jih preživeli s prijatelji na snegu. Srečno in varno pot vsem udeležencem v prometu.«

»Moj odgovor bo marsikdo vzel kot nekoliko subjektiven, saj sem zaposlen na trboveljski komunali, pa vendar …

Spomnim se otroških let, ko smo takšne dni izkoristili za druženje s sosedi, prijatelji, znanci, … Očetje z lopatami, otroci s sanmi in matere s skrbjo za tople napitke in okrepčila. To so bili lepi časi, drugačni kot danes. Ne glede na količine snega, ki so bile primerljive ali pa so celo presegale te, ki jih imamo v zadnjih dneh, so bili to sproščeni dnevi, brez nervoze in jeze na cestah in drugod. Tudi zimske službe so bile na precej nižjem nivoju, kot so danes.

Menim, da so ceste in nasploh javne površine optimalno očiščene. Dejstvo je, da v času sneženja ni mogoče zagotavljati kopnih cestišč, je pa, razen v izrednih razmerah, vedno poskrbljeno za prevoznost in prehodnost javnih površin, seveda po prioritetah. Potrebno se je zavedati, da ne more imeti vsaka ulica svoje plužne naprave in da je število teh optimizirano glede na teren, ki ga posamezni izvajalec pokriva. Nerealno je vendar pričakovati, da bodo javne površine pozimi takšne, kot jih poznamo v poletnih mesecih. Vem in trdim, da fantje, ki opravljajo naloge zimske službe, vedno in povsod dajo od sebe svoj maksimum. Delajo podnevi, ponoči, ob delovnih dneh, nedeljah in praznikih. Izpostavljeni so mrazu, nevarnostim na cestah in še bi se dalo naštevati.

Ob tej priložnosti bi rad izrekel spoštovanje vsem svojim sodelavcem in drugim delavcem zimske službe. Hkrati pa apeliral na vse nergače oz. »kavčarje«, kot jim marsikdo pravi, da naj se, preden kritizirajo, postavijo v kožo fantov, ki to izredno zahtevno delo opravljajo, ter njihovih družin, ki mnoge zimske dni in noči preživijo brez sinov, bratov, mož in očetov, ko se ti trudijo opraviti najboljše, kar lahko. Vsem pa sporočam naslednje: malo strpnosti, solidarnosti drug do drugega ter dobre volje, pa bo šlo!«

»Tudi zelo zasnežena zima je lahko lepa, odvisno, kako jo sprejmemo.

Sneg vedno preseneti, tudi zimske službe, ki so gotovo dobro planirale, kako bodo kos zasneženim cestam in pločnikom. Ampak ne gre vedno gladko, nikoli niso dovolj zgodnji, nikoli niso dovolj hitri, nikoli niso na vseh cestah … Ljudje pa so nezadovoljni, saj se je v službo dobro prikazati pravočasno. Ko avto zjutraj komaj očistiš snega, se skobacaš s parkirišča, ki ga je dodatno zamedel še jutranji plug, zapelješ na cesto, ki je medtem že spet zasnežena, misliš, da si že zmagal, avto pa “gremo mi po svoje”. Ampak važno je, da prideš živ in zdrav.

Sneg pa preseneti tudi z radostmi, otroci uživajo, hišni ljubljenčki še bolj, če jim lastniki dovolijo uganjati norčije. Otroci znajo izkoristiti tistih nekaj pravih zimskih dni, poiskati zabavo v snegu, pa čeprav je strupeno hladno, čeprav piha, čeprav jim rokice skoraj zmrznejo – se bodo že ogreli doma na toplem.

Mogoče bi tudi odrasli morali sprejeti pravo idilično zimo z več veselja, z več romantike. Kaj ni lepo iti na sprehod zvečer, ko se pod cestnimi lučmi v tišini igrajo snežinke? Pa čeprav pločniki niso kot iz škatlice.

Zato privoščimo kakšno radost tudi cestnim delavcem.«

»Končno prava zima. Glede na to, da sem se ukvarjal z zimskim športom in sem bil navajen “hudih” zim, sem res vesel, da nam je po dolgem času »Zima bela starka spet snega nasula«. Veseli me, da bodo tudi otroci sedaj občutili pravo zimsko idilo, da delajo lokalna smučišča in da vsi lahko uživamo v snegu. Vsekakor pa to prinese tudi slabo voljo pri ljudeh, ki ne marajo zime. Vsi bi radi imeli takoj spluženo, očiščeno in “skidano” pred svojim pragom. Vendar tukaj je potrebno biti potrpežljiv in razumen, saj se vsi delavci, ki za to skrbijo, trudijo ugoditi vsem. Pokonci so cele noči, da poskrbijo za varnost ostalih. Tako, da kapo dol pred njimi. Potrebno je biti prijazen, kolegialen in pomagati tudi sosedu pri čiščenju, saj je to priložnost za super rekreacijo in druženje.«