Dewesoft je v zadnjih letih postal gibalo zasavskega razvoja. Z novimi in novimi naložbami postavlja temelje za hitrejši gospodarski, s tem pa tudi za hitrejši družbeni razvoj treh zasavskih občin. Dr. Jure Knez ni samo izjemen strokovnjak na področju merilne tehnike, je pronicljiv vizionar, ki vleče poteze, ki bodo spreminjale Zasavje na dolgi rok. Z načrtovanim Mestom Akrobatov se bo Zasavje tudi na družbenem področju moralo postaviti na višjo raven življenja in bivanja. Ta naložba ne odpira novih možnosti le Dewesoftu in Katapultu, ki je tudi otrok Knezovih idej, ampak tudi celotnemu Zasavju. Po 200 letih je Dewesoft to, kar so bili pred 200 leti rudniki, ki so vzpodbudili fantastičen razvoj regije. V naslednjih desetletjih bo razvoju dajal ton prav Dewesoft.
Zdi se, da je Dewesoft največja gradbena firma v Zasavju, oziroma podjetje, ki se največ ukvarja z novimi objekti. Kako to?
Potreba po prostorih nas nekako sili v to, da moramo povečati prostorske kapacitete. V letu 2019 smo imeli 4500 kvadratov delovnih površin, sredi naslednjega leta jih bo nekje 9000. To je posledica rasti, posledica povečanja zaposlenih. Očitno se bo to še nadaljevalo, še posebej, če dodamo zraven še vse potrebe v Katapultu.
Povečujete zgradbo na prostoru, kjer je bil nekoč Peko. Kaj boste pridobili tu? Samo pisarniške prostore ali še kaj drugega?
Zaključujemo naložbo v garažno streho. S tem bomo uredili problem s parkiranjem. Pridobili smo namreč 140 parkirnih mest, sedaj pa delamo nadzidek v velikosti 800 kvadratnih metrov, kjer bomo pridobili več prostora za naš razvoj. S selitvijo razvojnih oddelkov bo ostalo nekaj več prostora tudi za proizvodnjo.
Garažna streha, oziroma povišan objekt, nudi tudi možnost za gradnjo sončne elektrarne. Se je boste lotili?
Pri vsej tej energetski krizi je smiselno biti energetsko samostojen. Mi ne porabljamo veliko elektrike, kljub vsemu pa želimo biti tudi energetsko popolnoma osveščeni in samostojni.
Ali je v bivših prostorih Iskre še kaj prostora za širitev ali ste jih že porabili?
Ne, v Iskri ni več prostora za kakšne širitve. Tudi tam se podjetja v Katapultu srečujejo s prostorsko stisko. Zato smo v lanskem letu kupili objekt bivše strojne tovarne v zgornjih Trbovljah, Trboveljčani se bodo spomnili nekdanjega Tiota. Gre za 2600 kvadratnih metrov dodatnih površin, ki se počasi začenjajo urejati in bodo nekako pripravljene sredi naslednjega leta.
Kaj boste postavili tam?
Tja se selijo določene vsebine, strojna obdelava, CNC stroji, pick and place, torej polaganje elektronike ter izdelava karbona (aromix), tako da bo več prostora tudi v bivši Iskri.
Pred kratkim ste predstavili načrt za Mesto Akrobatov. Zakaj ste se odločili za to veliko naložbo, ki bo verjetno precej spremenila podobo Zasavja.
Ko smo leta 2000 bili v prvih prostorih, ki so bili nekako veliki 100 kvadratnih metrov, smo gledali čez cesto prostore Peka, ki so takrat samevali. Takrat smo si rekli, enkrat bomo pa tam. Takrat je bilo nepredstavljivo, da bi kdaj potrebovali tako velike prostore. Sedaj, ko računamo, ko gledamo, kako raste podjetje, smo videli, da vse bivše tovarne, ki smo jih doslej nekako obnovili, torej Peko, Iskra, STT, kolikor ga je še ostalo, ne bodo zadostovale. Zato je edino smiselno, da začnemo nekaj novega na prostoru, ki omogoča bistveno večjo kvadraturo. Očitno je, da bomo to v prihodnosti potrebovali.
Zakaj ste se spustili v to mega naložbo, kljub temu, da morate zaključiti še nekaj investicij, ki so v teku?
Preprosto zato, ker postopki urejanja infrastrukture in dokumentacije zahtevajo določen čas. Torej si dajemo čas za to, da uredimo vse stvari kot se spodobi. Ko bo to urejeno, mislim, da bomo zopet na tistem, da bo potrebno kar zakopati in začeti graditi nove prostore.
Kakšen koncept ste si zastavili?
Mesto Akrobatov bo v bistvu neke vrste kampus, ki je dosti unikaten v svetu. Veliko podjetji ima svoje kampuse, Mesto Akrobatov pa je zastavljeno tako, da bo vsa infrastruktura, vsi stroji, vse znanje, ki ga imamo in ki ga bomo še pridobili, na voljo tudi mladim, novim idejam. Karikirano rečeno, želimo zgraditi Disneyland za inženirje.
Kaj bo to pomenilo za širše Zasavje, kaj si lahko obeta od takšne naložbe?
Ko smo govorili z raznimi arhitekti, so rekli, da je takšen kampus za Zasavje skoraj prevelik. Dejansko to pomeni, da bomo morali celotno Zasavje prestaviti na višji nivo. Kar se tiče bivalnih kapacitet, športa, kulture, dogajanja v naših mestih. Ampak se mi zdi, da je toliko potenciala, ki ga imamo, da to ne bo velika težava. Zasavje lahko prestavimo na nek višji nivo.
Verjetno ima Zasavje dobre nastavke v kulturi, športu, morda še največ težav čaka na stanovanjskem področju. Ste se že pogovarjali o tem z občinskimi vodstvi?
Seveda, tu že obstajajo načrti v vseh treh občinah. Dejansko bo potrebno sodelovanje vseh treh občin, da bo tak kampus resnično lahko zaživel. Treba bo delati naprej ter skupaj, da bomo prišli do rezultatov, ki si jih želimo uresničiti. Nič ni od danes do jutri. Stvari se razvijajo počasi, jih je pa potrebno razvijati vzporedno, zato, da bo kampus na koncu resnično zaživel.
Mene ne skrbi toliko stanovanjski del, to se bo že uredilo. Ampak življenje v mestu, zabava, tu pa bo treba resnično poskrbeti, da bodo naša mesta oživela.
Takšen kampus verjetno pomeni povečanje števila prebivalcev. Verjetno se bodo ljudje, ki bodo delali v njem, selili v Zasavje ali vsaj ostajali tu.
Jaz upam, da bo temu res tako, predvsem, da bodo ostajali, ker bodo imeli priložnosti. Poznamo že kar nekaj primerov selitev v Zasavje, upam, da se bo ta trend nadaljeval. Ampak resnično bomo morali delati na tem, da bodo mesta primerna za življenje. Osnovo imamo, naša mesta so se iz starih, umazanih industrijskih mesto v zadnjih letih pretvorila v čudovito okolje za bivanje. Mislim, da s tem nimamo več težav. Še naprej pa moramo skrbeti, da se ekološka osveščenost še dvigne, da ohranimo lepo naravo, ki jo imamo. Le tako bo Zasavje res prijetno za življenje.
Pomeni takšen kampus tudi nekakšen pospešek za gradnjo tunela proti Savinjski dolini?
Upam, da. Tu pa je pomembna naša regionalna politika, ter seveda politika na državni ravni, da se uredijo cestne povezave, ki so nujno potrebne. So osnova za to, da takšen projekt, kot je Mesto Akrobatov, sploh lahko zaživi. Močno upam, da bo pravi posluh.
Je to zdaj vaš skrajni cilj ali imate v glavi že kakšne večje?
Tudi če gledamo samo naše področje merilne tehnike, bo takšen kampus resnično dovolj za to, da bomo lahko nekako rastli naprej, se razvijali. Kar se tiče prostora za Dewesoft, je za moje življenjsko obdobje kar to, kar si želim. Kaj pa bodo naši mladi, mlajši delali, je pa stvar naslednje generacije.
Vemo, da je Dewesoft ostal v Trbovljah. Verjetno niste veliko razmišljali, da bi se kam selili. Pa vendar, bi bilo laže speljati ta načrt v kakšnem glavnem ali večjem mestu z boljšimi cestnimi povezavami?
Roko na srce, tudi naše glavno mesto je v svetovnem merilu ena vas, tu ni veliko razlike. Dejansko je pa res, kar se našega podjetja tiče: imamo 400 zaposlenih, od tega jih je 150 v Trbovljah, tako da jih je večina v naših 18 podjetjih po svetu. Seveda pa skrbimo in si resnično želimo, da lahko razvoj, sestava in proizvodnja ostane pri nas v Zasavju.
Koliko ljudi boste zaposlovali, ko bo kampus enkrat začel živeti?
V okviru Dewesofta in Katapulta smo računali, da bi do leta 2026 potrebovali od 300 do 500 ljudi, 2030 pa 600 do 1000 ljudi. Če seveda ne pride do kakšne hujše gospodarske situacije ali vojne. Živimo v nepredvidljivem času, zato moramo računati tudi na to, da se lahko v svetu zgodi kaj nepričakovanega.
Kaj pa finančno, kako so ocenjeni ti projekti?
Kar se tiče obstoječih gradenj, vse financiramo iz lastnih sredstev. Tudi Mesto Akrobatov bo že v osnovi arhitekturno in gradbeno pripravljeno na način, da se bo lahko gradilo po fazah. Zaradi gradnje mesta ne želimo ogroziti poslovanja podjetja. Seveda bomo vedno, kot do zdaj, stali na trdnih temeljih in poskrbeli, da bo to mesto resnično živelo in opravljalo svoje poslanstvo.
Pa vseeno, kakšni so zneski?
V Mestu Akrobatov je predvidenih 44.000 – 50.000 kvadratnih metrov površin. Danes se kvadratni meter industrijskih objektov gradi za nekaj več kot 1000 evrov na kvadratni meter. Nekje v teh okvirih se bo najbrž sukala tudi naša naložba.
