Kisovški kulturni dom je obiskala Valerija Skrinjar Tvrz, nekdanja partizanka. Skrinjarjeva je rojena Zagorjanka – leta 1928 se je rodila v rudarsko družino. Ko je bila stara 16 let, je postala partizanska učiteljica, leto kasneje pa se je kot šifrantka pridružila narodnoosvobodilnemu boju.
Dogodek je organizirala krajevna organizacija Zveze borcev Kisovec – Loke. Sprva so nameravali poslušalce posesti v manjšo dvorano, a se je ta kmalu napolnila, zato so se morali prestaviti v večji prostor.
Skrinjar Tvrzova je z zbranimi v kulturnem domu delila zgodbice iz svojega otroštva – kako ji je pri štirih letih umrla mama, kako se z »novo mamo« nista razumeli. A vedno je rada pisala, pisanje ji je, kot je povedala, predstavljalo ventil. V drugem razredu osnovne šole je domačo nalogo napisala kar na škrnicelj, s peresom, ki si ga je izprosila od brata. Ko je učiteljica videla njeno nalogo – na škrniclju se je mali Valeriji ob pisanju zatikalo pero – ji je papir z zaponko pripela na hrbet in ukazala sošolcu, naj jo pelje v prvi razred in pokaže, kako v drugem razredu ne znajo pisati.
Ko se je začela druga svetovna vojna, je bila Valerija Skrinjar Tvrz šolarka. V Kisovcu je zbranim doživeto predstavila, kaj se je v njenih domačih krajih dogajalo med nemško okupacijo – streljanje talcev, nenadna izginotja sokrajanov. »Ta je šel, tega je “zmanjkalo”,« je povedala. Tudi sama je bila med vojno kot partizanka večkrat izpostavljena smrtni nevarnosti.
Po vojni se je izšolala za novinarko in to je postal njen poklic. Po osvoboditvi je bila Tanjugova dopisnica iz Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, delala pa je tudi v Ljubljani, Beogradu, Karlovcu in Novem Sadu. Leta 1954 je odšla v Bosno, deset let kasneje pa se je poročila z Josipom Tvrzom, ki je leta 2015 umrl. Leta 1992 je morala Bosno zapustiti.
Valerija Skrinjar Tvrz ima za seboj več kot 30 knjig, napisala je tudi trilogijo o rudarstvu v rodnem Zasavju.
Martina Drobne
