Kako ste začeli leto v Rudniku Trbovlje–Hrastnik in kako ste zaključili lansko leto?

Bilo je zelo pestro, kajti zakon (novela Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije op.p.) je bil v Uradnem listu objavljen 28. decembra, veljati pa je začel je naslednji dan po objavi, tako da je bilo na zadnji dan v letu ogromno dela. Rudnik je s 1. januarjem moral zagotavljati reševalno četo, dežurno službo in klicni center in zadeve so morale biti tako ali drugače pokrite. Vsi zaposleni so dobili odpoved, nekaj jih je na zavodu, večina pa jih je odprla s. p. in smo z njimi za januar sklenili pogodbe in izdali naročilnico – vse to smo urejali 31. decembra in potem 3. in 4. januarja, takoj po novem letu. Tako da je bil rudnik v januarju v situaciji, ko smo uspeli zagotavljati najnujnejša dela, s katerimi preprečujemo ogroženost za zdravje in življenje ljudi in živali.

Vlada je sprejela podaljšanje zapiranja RTH za dve leti. Kaj to pomeni za sam rudnik in za Zasavje?

Da je bil zakon sprejet, je vsekakor odlično – z vidika, da imamo zdaj zagotovljen časovni prehod, kajti drugače bi bilo s 1. januarjem konec. Kaj bi ta konec pomenil? Končana niso vsa dela, niti izbrisi, tehnični pregledi … Kaj šele likvidacija družbe kot take. To pomeni, da je rudnik pridobil čas, da v teh dveh letih dokonča vsa dela, izvede tehnične preglede in izbris rudnika po rudarski zakonodaji, potem pa po Zakonu o gospodarskih družbah izvede redno likvidacijo. Postopka tečeta vzporedno in cilj je, da bi bila 31. decembra 2020 likvidacija končana, da bi bil rudnik izbrisan. Ali bo temu tako ali ne, ni odvisno samo od rudnika, gre za ogromno pravnih postopkov, ki so stvar pravnih institucij.

Kaj konkretno ste si zadali za letošnje leto?

Prvi cilj je do meseca marca vzpostaviti družbo RTH, ki bo verjetno s 1. februarjem pridobila status družbe v redni likvidaciji. V tej družbi bi vzpostavili normalno delovanje do marca. To pomeni zagotoviti delovno silo preko bodisi zunanjih izvajalcev, pogodb za določen čas, podjemnih pogodb, da bo rudnik lahko funkcioniral in dokončal vsa zapiralna dela, oddal vlogo za tehnične preglede in izvedel izbris, ter pričeti z likvidacijo družbe. To je cilj, prioriteta pa je končati vsa dela v skladu z srednjeročnim programom.

Boste imeli za to dovolj denarja?

Za dokončanje dela v skladu s srednjeročnim programom da, vsa dela pa ne bodo dokončana. V skladu z zakonom, ki je bil sprejet, je RTH dobil še 3,1 milijona evrov.

Kaj to pomeni, kateri projekti bodo imeli prednost?

Prednost bodo imeli tisti projekti, ki jih je predvidel zadnji srednjeročni program. Ti projekti so pogoj, da rudnik zaključi svoje poslanstvo. Vsa ostala dela pa bodo stvar dogovora oziroma bo tudi po letu 2020 nekdo to moral opravljati. Ali bodo to občine, ali bo to Ministrstvo za okolje ali Ministrstvo za infrastrukturo, se v tem trenutku še ne ve, bo pa definitivno nekdo to moral početi. Kajti kljub zaključku, sanaciji in likvidaciji družbe te površine ostanejo, 10 kilometrov jam bo ostalo odprtih in jaz verjamem, da se bodo koristile za prireditve, kot sta Jamatlon in Rudarski tek, in da se bo to na trgu prijelo, da bo teklo še naprej. Za vse ostalo pa je v tem trenutku prezgodaj. Najprej moramo dobiti potrjen program na vladi, podpisati pogodbo za ti dve leti in nenazadnje dobiti omenjenih 3,1 milijona evrov, da to lahko dokončamo. Šele potem bomo lahko pričeli dokončno sanirati. Do takrat pa vsa dela stojijo in se izvajajo le tista najnujnejša dela, da ni nekih težav.

Marko Planinc

Foto: arhiv Savus