Nacionalni inštitut za javno zdravje je tudi za letošnje iztekajoče se leto pripravil nekatere statistične podatke, ki zadevajo zdravje slovenskih občin, med njimi seveda tudi Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in Litije.
Odstotek Zasavčanov, ki so svoje zdravje ocenili kot dobro, je blizu slovenskemu povprečju. Nekoliko višje od slovenskega povprečja pa je število dni, ki so jih Zasavčani preživeli na bolniški odsotnosti. Povprečen Slovenec je bil z dela bolniško odsoten 13,7 dni, povprečen Hrastničan 18 dni, Litijan 15,6 dni, Trboveljčan 13,8 dni, Zagorjan pa 15,5 dni.
Slovensko povprečje pa Zasavčani presegajo tudi na področju bolezni. V vseh občinah, razen v Litiji, namreč stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi presega slovensko, prav tako pa je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni v vseh občinah višji od slovenskega. Prav tako pa je zaskrbljujoča stopnja umrljivosti zaradi samomora – v vseh zasavskih občinah, razen v Litiji, namreč presega slovensko.
Danes se v zdravstvu veliko pozornosti namenja telesni pripravljenosti otrok. V nobeni od zasavskih občin telesna pripravljenost otrok ne odstopa od slovenskega povprečja.
Obstajajo pa tudi statistični podatki, po katerih gre zasavskim občinam bolje kot povprečni slovenski. Tako je imel Hrastnik v preteklem letu manj prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, Litija je imela nižjo umrljivost zaradi katere koli vrste raka, pa tudi na splošno je bila v tej občini umrljivost nižja od slovenske stopnje, v Trbovljah je bilo manj visokotveganega opijanja, v Zagorju ob Savi pa je delež kadilcev manjši kot v Sloveniji, poleg tega pa je manj tudi astme pri otrocih in mladostnikih, starih do 19 let.
ZT
