sobota, 18 maja, 2024

Iz te kategorije

Zasavskih pet v 2019

Spletno rubriko Zasavskih pet smo zagnali oktobra 2015. Od tedaj smo v rubriki predstavili 250 zanimivih Zasavk in Zasavcev različnih starosti, političnih in življenjskih pogledov, navad, poklicev in hobijev. Vsak teden smo jim postavili vprašanje, povezano z aktualno tematiko. Tako smo med drugim debatirali že o Medijskih toplicah, jamatlonu, obnovi Vile de Seppi in varovanju okolja.

Letos se je v Zasavskih pet zvrstilo 60 Zasavk in Zasavcev, od tega 33 žensk in 27 moških. V decembrsko zasedbo vabimo Zasavke in Zasavce, ki so zapustili regijo. Letošnji decembrski so Simon Hribovšek (Trboveljčan, živi na Rakeku), Barbara Jazbec (Trboveljčanka, živi na Finskem), Darko Jorgić (Hrastničan, živi v Nemčiji), Lela Mélon (Trboveljčanka, živi v Španiji) in Nika Štrovs (Trboveljčanka, živi na Finskem).

Celotno rubriko lahko »prelistate« na spletni strani Savus.si, za pokušino pa objavljamo nekaj zanimivih odgovorov:

Tea Lopan, avtorica magistrskega dela Kletvice in psovke v trboveljskem govoru, o rudarskih izrazih in običajih: »’Mat kurba, vešda mamo knapušno u familij.’ Mislim, da res skorajda ni Zasavca, ki ne bi imel nekoga od bližnjih rudarja. Glede na to, da sem magistrirala iz kletvic in psovk trboveljskega govora, sem skozi raziskavo spoznala kar nekaj pravih, sočnih izrazov rudarjev. Naj poudarim, da sem tudi med svojimi informatorji imela rudarje, ki so poleg kletvic in psovk povedali kakšno zgodbo iz rudarskih časov. Tako tudi mladi poznamo izraze, kot sta vašhava in hunt. Mislim, da brez rudarstva tudi Zasavja kot takšnega ne bi bilo. Rudarstvo je dalo Zasavju tudi edinstven jezik, tako smo dobili tudi ogromen repertoar kletvic in psovk.«

Nasta Doberlet Bučalič, profesorica sociologije in filozofije na GESŠ Trbovlje, o učiteljih: »Sprehod skozi spomine mi je priklical mnoge obraze mojih učiteljev, šolskih in življenjskih. Ja, veliko jih je! Moji učitelji so mi dali znanje, vrednote, razvijali veščine in spretnosti, me spodbujali, motivirali, postavljali meje, me učili kritičnega mišljenja, pokončnosti, odločnosti, poguma, tudi drznosti, … Najbolj cenim tiste učitelje, ki so strokovnjaki in ljudje hkrati. Seveda niso bili vsi takšni, vendar so s svojo drugačnostjo pokazali drugo plat medalje in prav tako vplivali na nas. Pomembno je bilo in je, da se v življenju srečujemo z različnostjo. Tako postajamo bolj prožni v razmišljanju in delovanju, bolj tolerantni, empatični, oblikujemo in dopolnjujemo svoje etične kriterije presojanja.«

Matej Draksler, soustanovitelj arheološkega Zavoda Stik, o Vili de Seppi: »Vilo de Seppi poznam le od daleč in le okvirno poznam njeno zgodovino, vendar me je njen mogočen izgled že od nekdaj navduševal. Predstavlja edinstven primerek industrijske dediščine, katerega pomen je bil prepoznan z razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zasavje ima izreden potencial kulturne dediščine, ki nudi priložnost, da gradimo razvoj in prepoznavnost na vsebinah rudarske – industrijske preteklosti, ki so tako pri nas kot v širšem prostoru manj znane in predstavljene.«

Janez Jani Majes, predsednik Društva tabornikov Rod Polde Eberl – Jamski, o krvodajalstvu: »Zame je krvodajalstvo postalo že navada. Sam ponavadi redno hodim na krvodajalske akcije v organizaciji OZ RK Zagorje ob Savi. Vedno, ko darujem kri, dobim nekakšen nepopisen občutek zadovoljstva, da sem naredil nekaj dobrega zase in za druge. Vedno si predstavljam, da bo moje pol litra krvi rešilo življenje nekemu neznancu, prijatelju ali pa celo meni samemu … Nikoli ne veš, kaj te lahko doleti, zato je lepo vedeti, da obstajajo »rezerve« za takšne nepredvidljive dogodke.«

Nada Brezovar, soavtorica projekta Družinsko drevo Občine Zagorje ob Savi, o raziskovanju korenin: »Družina je osnova človeškega razvoja. Od kdaj, kje in kam smo šli in gremo? Kam greš? Kje si bil? Kako ti je ime in se pišeš? Ali ne začnemo otroka učiti, da mu je ime Maja, Miha …? Če se srečamo s prijateljem ali pa začnemo razgovor z neznancem, se pogovarjamo, kje smo že vse bili in kam bi si želeli. Vse to ni nič drugega kot družina in dogodki v družini. Svoje delo sem ovrednotila z objavo družinskega drevesa Zagorje.«

MD

Foto: osebni arhivi

Previous article
Next article

Isti avtor