Bliža se prvi november, ki bo s seboj prinesel ogromne količine nagrobnih sveč. Zasavskih pet smo povprašali, ali bodo tudi oni prižgali svečko (svečke) tistim, ki jih ni več med nami. Kaj menijo o okoljskem vplivu nagrobnih sveč; po njihovem mnenju pretehta obujanje spomina na pokojne ali varovanje okolja? Se poslužujejo alternativ svečam ali jim je dovolj, da se pokojnika spominjajo v mislih?
Tjaša Dolšina, dijakinja programa Ekonomski tehnik (SŠ Zagorje)
V času, ko je onesnaževanje velik problem, meni osebno sveče predstavljajo samo dodatne smeti. Tone nepotrebne plastike in umetnega voska, ki v zelo kratkem času končajo v smetnjakih. Z družino vsako leto večkrat, seveda pa tudi za 1. november, obiščemo grobove bližnjih, vendar sveč ne prižigamo. Tako ali tako je sveč v tem času na posameznih grobovih preveč, zato tja raje odnesemo cvetje. Seveda je lepo ko se enkrat letno družno odločimo za obisk pokopališč, ampak se moramo svojih bližnjih spominjati tudi preostale dneve v letu.
Jan Kellner, dijak GESŠ Trbovlje
Čez vse leto občasno obiščem grobove svojih sorodnikov, ki jih ni več med nami, in jim prižgem nagrobno svečo. To storim tudi ob prazniku, dnevu spomina na mrtve, saj menim da je to tradicija, ki je ne bi smeli pozabiti.
Menim da bi za zmanjšanje okoljskega vpliva morali poskrbeti proizvajalci sveč, ki bi morali paziti, da bi bile sveče po uporabi razgradljive, morda celo brez plastike. Alternative svečam se mi ne zdijo primerna zamenjava, saj ne morejo nadomestiti simboličnega pomena goreče sveče.
Lora Naglav, dijakinja GESŠ Trbovlje
Odgovora še nismo prejeli.
Matej Strniša, dijak programa Strojni tehnik (STPŠ Trbovlje)
Kot je v družinski navadi, bom tudi letos 1. novembra prižgal svečo tistim, ki so mi bili blizu. V navadi imamo, da se vsako leto vsi družinski člani odpravimo na pokopališče ter prižgemo svečo. Vendar pa se vseeno zavedamo okoljskih ter tudi finančnih težav, zato vedno prižgemo le eno svečo za vse pokojne.
Menim, da se v današnjih časih prižge preveč nagrobnih sveč, dejansko pa od tega nimamo večje koristi. Ljudje, ki so nam bili blizu, lahko ostanejo blizu nas tudi brez prižgane sveče. Tudi ena sveča za več ljudi ohranja to tradicijo ter prinese pravo vzdušje.
Rad pa bi opomnil na še eno dejstvo, in sicer, da je prav, da se umrlih ljudi spominjamo. Za to pa ni nujno, da se odpravimo na pokopališče in nanj nosimo cel kup stvari, samo, da bomo lepo okrasili grob. Okraski so materialna stvar, ki v življenju ne šteje prav dosti. Rajši se osredotočimo na dobre misli ter varovanje tega, kar imamo.
Tea Turnšek, dijakinja programa Tehnik računalništva (STPŠ Trbovlje)
Vsak žaluje in obuja spomine na mrtve na svoj način. Zdi se mi dobro, da imamo dan, ki je namenjen obujanju spominov na tiste, ki smo jih izgubili. Menim pa, da tudi če obstaja takšen praznik, še ne pomeni, da mora vsak iti na pokopališče prav na ta dan in prižgati sveče pokojnim. Menim, da mora na ta dan vsak narediti to, kar nam pove ime praznika – obujati spomine na mrtve. To lahko vsak naredi drugače, lahko je pregled starih albumov in obujanje spominov ob slikah z drugim v družini, lahko tudi ob kakšni sliki prižgemo svečko doma, seveda pa lahko prižgemo svečko tudi na grobu, če je takšna naša želja.
Glede alternativ nagrobnim svečam se mi zdi, da gremo v pravo smer, kar se tiče varovanja okolja. Papirnate zastave mi sicer niso najboljša ideja, saj, če je veter močan, jih raznese naokoli in če je nekaj dežja, jih le delno razgradi, nato kosi papirja ostanejo po grobovih, dokler se papir do končno ne razgradi. Menim, da se da obujati spomine na mrtve brez, da bi s tem pustili posledice na okolju.
