V oktobrsko zasedbo Zasavskih pet smo povabili zanimive Zasavke in Zasavce, ki bodo odstrli nekaj svojih razmišljanj o različnih temah.
Naši novi peterici smo za četrti teden zastavili nekaj vprašanj o njih:
- Naštejte in na kratko obrazložite tri stvari, brez katerih si ne predstavljate svojega življenja.
- Koga od sodobnikov ali zgodovinskih zasavskih osebnosti najbolj občudujete?
- Katero knjigo imate trenutno tam, kjer jo radi vzamete v roke?
- Katero glasbo poslušate takrat, ko si zaželite nekaj za svojo dušo?
- Kateri kotiček Zasavja imate najraje?
Mateja Baš, diplomirana ekonomistka, triatlonka (2x Ironman-ka), tekačica, drugouvrščena na Puncah v jami
Vsak dan, ki se začne, ne mine brez kakršne koli povezave s športno aktivnostjo. To je moj vsakdanj, moja droga, brez katerega si ne znam predstavljati življenja, kot tudi ne brez mojih dveh sončkov (Tita & Vanese), s katerima je moja sreča zapolnjena.
Sem bolj hiperaktivne narave, zato se le redko sproščam ob knjigi in glasbi, vse kar uspem ulovit od glasbe je na valovih radia v avtu :). Največkrat obiskani kotiček Zasavja je pa zagotovo “kako pa drugače” Europark :).
Marko Bokal, inženir logistike, poveljnik GZ Zagorje ob Savi ter poveljnik zasavske gasilske regije
Ne predstavljam si svojega življenja brez svojih najbližjih, ki mi nudijo podporo v vseh stvareh, ki jih počnem in seveda brez “mojih gasilcev”, ki skupaj ustvarjamo dobre zgodbe že 28 let.
To je pa zagotovo dr. Janez Drnovšek.
Zdaj ste me pa dobili. Knjige. Nedolgo nazaj sem odložil “šolske” knjige, drugače pa so dostikrat na sporedu knjige s strokovno literaturo, seveda z gasilskimi vsebinami.
Odvisno od razpoloženja v tistem trenutku. 🙂 Včasih bolj umirjeno glasbo, včasih je pa bolj divjo od rokenrola naprej …
Najraje imam naše zagorske hribe. Odvisno od prostega časa in vremena najraje pobegnem na kakšen hrib okoli Zagorja.
Primož Frajle, glasbenik, zgodovinar, oče čudovite hčerkice
Hčerka, partnerka Urška, godba. Razlaga je pa zelo preprosta, vse tri ima zelo rad.
Od zgodovinskih osebnosti se mi zdi najbolj občudovanja vreden pesnik France Kozar. Toliko bridkosti in grenkobe je preživel v svojem kratkem življenju, ampak ga ni nič zlomilo. Velikokrat zaprt, ožigosan kot težaven, posledično ga niso v Zasavju hoteli zaposliti. Zmeraj aktiven, v iskanju znanja, samouk … itn. Bil je močnega duha in se ni klanjal nikomur. Knap s srcem in dušo.
Trenutno, nobeno. Iščem pa eno, ki je malo bolj redka, mislim pa da mora biti zanimiva: Ralph Churches: Vranov let. Knjiga vsebuje opis in spomine avstralskih vojakov, ki so jih osvobodili partizani leta 1944 ter jih čez Pohorje peljali peš do Bele Krajine, kjer jih evakuirali v svobodo.
Odvisno, kaj duša rabi. Rad posežem po rocku, jazzu, tudi kakšni instrumentalni glasbi, ali pa morda po glasbi, ki smo jo igrali pri godbi. S tem se pričarajo čudoviti spomini na odlične koncerte.
Jelenca, najlepši pogled na hrastniško dolino.
Cveta Garantini, upokojenka, predsednica Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje
Tri najpomembnejše stvari v mojemu življenju: mir, ljubezen, zdravje.
Zgodovinske zasavske osebnosti : polihistor Valvasor ( rojen v Ljubljani, otroštvo je preživel na Medijskemu gradu na Izlakah ), dramska igralka Vida Juvan, svetovno znani operni pevec Ladko Korošec, od sodobnikov zelo spoštujem zagorskega župana Matjaža Švagana, občudujem kolesarja Primoža Rogliča in vrsto kulturnikov, ki bogatijo življenje v zagorski dolini.
Okus za knjige se z leti spreminja. Včasih sem rada brala leposlovje, predvsem biografije znanih ljudi, danes pa raje knjige za osebno rast, ki me spomnijo na moč pozitivnih misli. Vlivajo mi občutek miru in volje do življenja, kako polno živeti tam, kjer preživimo najmanj časa: v sedanjosti.
Rada poslušam narodno zabavno glasbo, predvsem Avsenike, ki so utemeljitelji te zvrsti glasbe. Všeč mi je zborovsko petje, ker tudi sama rada pojem. Slovenci smo narod pevcev, trije pevci – pevski zbor.
Od zasavskih krajev imam najraje Izlake, kjer živim in skozi okno pogled na Čemšeniško planino.
Tončka Odlazek, upokojenka, prostovoljka na različnih področjih, še posebej v skupini za samopomoč bolnikom z rakom Trbovlje
Kaj mi daje smisel mojega življenja: v prvi vrsti moja hčerka in sin, njuni otroci so balzam za mojo dušo, ob izgubi moža so mi ostali lepi spomini. Najino življenje je bilo lepo, zanimivo, pri vseh stvareh sva sodelovala in se dopolnjevala. Posebnost je tudi to, da naju najini bolezni nista preveč obremenjevali, saj sva skrbela drug za drugega in iskala najboljše izhode. Važna je ljubezen in spoštovanje ter nesebična pomoč.
Ker sem živela v knapovskem naselju zelo cenim naše rudarje in rudarke, ki so včasih zelo trdo delali. Zelo sem ponosna in iskreno čestitam mag. Zoranu Pozniču za čudovito idejo in izdelavo 8 metrskega Rudarja Prometeja, ki bo današnje generacije opozarjal na delo in trpljenje v Trboveljskem rudniku. Z veseljem sem prispevala donacijo v okviru sojih zmožnost in upam, da bodo Trboveljčani prispevali še veliko donacij. Iskrena hvala vsem, ki boste pomagali.
Blizu me je vedno knjiga mojega moža Med hauzi, ki predstavlja življenje v knapovski koloniji, vse igrače, praznovanja itd. Če pa si zaželim knapovske jedi, pa v roke vzamem knjigo Teknilo nam je, ki jo je napisala Jana Mlakar Adamič.
Glasba, ki mi sega do srca in sva jo imela rada oba z možem je v prvi vrsti posnetek Vide Vozelj, ki je zapele pesem Ničesar ne obžalujem na prvi samostojni razstavi slik mojega moža v Hrastniku, drugače pa dalmatinske in naše domače.
Najlepše spomine imam na Žabjo vas, kjer sem odraščala, se zaljubila in poročila. Spoznavali smo okolico: Gujdo, Dukiču bajer, Ciglano, Ajnzer. Naša sankaška proga je tekla vse od Gujde pa do Ajnzerja, vsako leto so na Hribu organizirali pustni sprevod in še cel kup veselih stvari.
