Za zadnje vprašanja majske zasedbe Zasavskih 5 se nismo mogli še enkrat izognili vplivu na življenje po koronavirusu. Ekipi smo zastavili nekaj vprašanj: Kaj menite o tem, da smo v Sloveniji preklicali epidemijo Covid 19, nekateri ukrepi pa še kar veljajo? Bi po vašem lahko hitreje normalizirali življenje ali je previdnost v tem primeru mati modrosti? Kako vpliva situacija na vaše življenje? In še dodatno vprašanje: kako nameravate porabiti vaučer za 200 evrov za letovanje v Sloveniji?

Janez Malovrh, upokojeni direktor Cementarne, bivši župan Trbovelj, predsednik DU Trbovlje:

Predvsem je okrog virusa  Covid 19 še zelo veliko neznank. Po internetu, pa tudi televiziji sem gledal in poslušal celo vrsto specialistov medicine, katerih mnenja so bila zaradi premalo podatkov v glavnem nedorečena. Veliko pa se jih je opredelilo, da je pandemija kar huda. O potrebnih ukrepih pa so bila mnenja precej deljena, večina je trdila, da se mora prekuženost povečati, drugače bodo novi valovi lahko hudi.

Priznati je treba, da so bili ukrepi v Sloveniji predvsem zaradi discipliniranih državljanov uspešni. Na žalost pa je inciativo prevzela politika in stroka kljub dobremu poznavanju problematike ni imela veliko besede. Tako je bilo tudi s preklicem epidemije. Kar zadeva mater modrosti in previdnost, pa je problem ta, da si lahko še tako moder, pri takšnih  odločitvah je potrebno še malo sreče. Po moje bi se morali čimprej vrniti v »normalno« življenje, ki pa bo moralo biti verjetno malo drugačno. A če bo preveč drugačno primerne prekuženosti ne bomo kmalu dosegli.

Kar zadeva vpliva na trenutno moje življenje, naučil sem se uporabljati masko in občasno tudi rokavice. A v normalnih razmerah, bi si v kampu Koversada že uredili prikolico in preživeli že kakšen vikend v Istri. Sedaj pa se glede na razmere in najino starost z ženo še nisva odločila, kdaj bova odšla v kamp, saj je v kampu veliko ljudi iz cele Evrope. Problem ni distanca, problematične bi lahko bile sanitarije, kjer je kljub dobremu vzdrževanju in čiščenju možnost okužbe vseeno relativno visoka.

Kot sem že prej omenil, je moja destinacija že vsaj  25 let Istra in nisem prepričan da bom vavčer izkoristil. Če pa ga bom, bi z ženo morda šla v kakšne terme, ki jih je v Sloveniji kar nekaj.


Maja Petan Majcen, ravnateljica Vrtca Hrastnik:

Moje mnenje je, da so se prejšnji rigorozni ukrepi dobesedno čez noč preveč razrahljali. Skrajnemu zadrževanju doma, omejenemu zgolj na člane gospodinjstva, obvezni uporabi razkužil, rokavic in mask v trgovinah, popolni prepovedi združevanja, so sledile malce dvomljive sprostitve? Kje in komu »DA« združevanje, kje »NE?«  Glede na to, da proces v vrtcih, šolah in drugih zavodih še vedno deluje po omejitvah in ne vemo, koliko časa še, se mi zdi predvsem sprostitev meja nekoliko preuranjena. Če se je vlada sklicevala na postopnost, sem pričakovala, da bomo postopno smeli zapolniti oddelke do konca šolskega leta. Mimogrede – na to odgovora še ne poznamo. Niti ne vemo, kako organizirati delo v juniju pa je le-ta že tik pred vrati!?

V vrtcih vseskozi upoštevamo zdravstveno higienske predpise, zelo podobne trenutnim ukrepom, sploh ob pojavu različnih viroznih obolenj pri otrocih. Igrače celo leto dnevno razkužujemo, skrbimo za higieno rok, ob pojavu viroz pa še poostrimo razkuževanje površin (previjalne mize, kljuke). V času COVID-a 19 je za nas novo le: obvezno razkuževanje rok ob prihodu v stavbo vrtca, uporaba mask odraslih, prepoved zadrževanja v prostorih vrtca in na igriščih, ter nezdruževanje oddelkov. Zdravstveno higienska vzgoja je vzgoja za življenje. Da otroke učimo, naj se ne dotikajo površin, npr. na sprehodih, razstavah, obiskih v drugih institucijah, trgovinah,  je nekaj samoumevnega, prav tako redno umivanje rok in brisanje miz pred obroki, umivanje rok po prihodu z igrišč, po uporabi stranišč. Z zgledom lahko naredimo ogromno. Otroci nas včasih niti ne poslušajo, opazujejo pa zelo dobro. Eni to živimo, drugi pač ne. Res pa je, da smo bili v trenutni situaciji vsi malce prestrašeni, ker takšnih ekstremov še nikoli nismo doživeli. Vsekakor smo/so se v času epidemije naučili biti previdnejši tudi tisti, ki do sedaj morda niso bili. To pa mislim, ne bo izginilo čez noč!

Vaučer za letovanje? Nisem razmišljala o tem, niti temu ne posvečam posebne pozornosti. Vesela bom, če si bom lahko vzela nekaj strnjenih prostih dni, četudi bom dopust izkoristila doma.


Mitja Tori, samostojni podjetnik, basist skupin Orlek in Flora & Paris:

Epidemije dejansko v Sloveniji ni več. Ne rabimo dodatne pomoči civilne zaščite ali še kakšnih drugih organizacij. Zdravstvo zmore. Da pa nekateri ukrepi še vedno veljajo, verjetno ni odveč. Vsi vemo kako se okužba prenaša in ker so mnogi ukrepi sproščeni, imamo več stikov z več ljudmi. Predvsem v prostorih, kjer nimamo kontrole, s kom se družimo, je maska vsaj minimalna zaščita. Dejstvo pa je, da v Aziji ljudje prostovoljno nosijo maske za lastno zaščito in zaščito drugih tudi v obdobjih, ko se razni virusi bolje širijo, predvsem pozimi.  Verjetno se bomo s časom morali navaditi tega tudi pri nas. Še vedno bomo morali biti previdni, saj si bomo s tem prihranili tudi kakšno drugo, manj nevarno virozo.

Seveda epidemija vpliva na naše življenje. Pogosto pozabim masko v avtu, ko grem v trgovino in jo moram it iskat nazaj v avto ipd … Covid 19 se pozna tudi pri izvedbi koncertov, saj le-teh, razen brez publike na radiu in preko facebooka, še ni. Upajmo, da virus omejimo in da se najdejo zdravila za to bolezen.

V tujino letos ne bomo potovali, zato bomo bon za dopustovanje v Sloveniji z veseljem izkoristili. Verjetno nekje v hribih. Skušali bomo združiti pohodništvo, kolesarjenje, če smo ob jezeru, pa še kopanje.


Irena Ule, kmetica, predsednica Zveze kmetic Slovenije:

Mislim, da bi morali čimprej normalno zaživeti. Strinjam se z vsemi, ki poudarjajo, da previdnost ni odveč. To, da si moramo dobro umivati roke, je zame rutina, verjamem, da za večino ljudi. Smešno mi je, ko nas to zdaj morajo učiti. Že res, celo življenje se učimo.  Res moramo biti disciplinirani,  a veš čas so me motile prepovedi. Za to kazen taka, za ono druga. Nisem navajena, da  mi kdo  ukazuje,  predpisov se poskušam držati. Včasih sem imela v tem času občutek, da se nas obravnava kot malčke, ki še niso odgovorni za svoja dejanja. Pa kakorkoli, večina smo uspešno preživeli, žal mi je za vse tiste, ki jih je bolezen našla. Se pa je v tej situaciji pokazalo, da bi se marsikaj lahko uredilo na primernejši način. Upam, da je bila to šola za vse nas. Kako vpliva ta situacija? Marsikaj ne morem izvesti, počutim se, da ves čas nekdo bedi nad nami, včasih pozabim masko … Sicer pa delam in živim podobno, kot prej.

Za porabo vaučerja za 200 evrov še razmišljam, ali bomo lahko kam odšli. Najraje imam morje, tako, da razmišljam v tej smeri.


Marko Zaletel, samostojni podjetnik, predsednik PGD Trbovlje-mesto in Društva radiomaterjev Trbovlje:

Glede na število obolelih in trenutno epidemiološko sliko v naši državi se mi zdi prav, da smo epidemijo preklicali, saj bomo davek vseh ukrepov plačevali še dolgo. Zato res upam, da se zadeva jeseni ne ponovi.

Ali so bili ukrepi ustrezni, težko sodim, ni to moje področje. Je pa dejstvo, da smo epidemijo v Sloveniji dobro prebrodili, če gledamo, kaj vse se je dogajalo po nekaterih drugih državah. Sploh v prvem mesecu karantene me je res pozitivno presenetilo, kako resno so zadeve vzeli ljudje in se pridno držali ukrepov.

Tudi v gasilski enoti smo zadeve že v začetku  vzeli resno in že nekje 14 dni pred karanteno uvedli določene ukrepe. Začeli smo z merjenjem temperature oseb, ki so vstopile v gasilski dom, vodili evidenco vstopov, uvedli razkuževanje rok in površin ter zaprli gasilski dom za ostale uporabnike. Gasilsko enoto smo razdelili v dve enakovredni skupini, ki se med seboj nista srečevali kljub temu, da smo imeli vsak dan ogromno aktivnosti v zvezi z epidemijo. Tako bi v primeru, da bi se eden od operativcev okužil, izolirali le polovico enote in tako še naprej zagotavljali operativno pripravljenost. Res smo se bali, da se nam okuži gasilska enota, ker v tem primeru bi težko zagotavljali pomoč občanom v primeru nesreč. No, kot kaže so bili naši ukrepi ustrezni, saj kljub temu, da smo redno delovali na območjih, kjer so se zadrževali okuženi, smo na srečo ostali vsi zdravi. Izkušnja nas je še dodatno povezala in nas kot enoto okrepila!

Kar se tiče ukrepov, ki še veljajo. Po mojem mnenju niso več smiselni, saj se jih nihče več ne drži. In glede na to, da se število primerov ne povečuje, ukrepi verjetno niso več potrebni. Ampak, kot sem napisal, nisem strokovnjak na tem področju, tako da sam ukrepe spoštujem. Upam, da vse skupaj kdo ne izkorišča za kakšne politične igrice, ampak to je že druga tema.

Kje bom porabil bon za dopust? Najverjetneje v naravi, v kakšnem kampu. Stran ga res ne bom vrgel, saj ga bomo navsezadnje še dolgo sami odplačevali.