V oktobrsko zasedbo Zasavskih pet smo povabili zanimive Zasavke in Zasavce, ki bodo odstrli nekaj svojih razmišljanj o različnih temah.
Naši novi peterici smo za drugi teden zastavili vprašanje, ki je povezano z gasilstvom: »Mesec oktober je mesec požarnega varstva. Kako vi gledate na gasilstvo? Se morda spomnite kakšnega dogodka, v katerem ste se srečali z gasilci. Če seveda odmislimo decembrska srečanja, ko domači gasilci prinesejo na vrata gasilski koledar. Se ga razveselite?
Mateja Baš, diplomirana ekonomistka, triatlonka (2x Ironman-ka), tekačica, drugouvrščena na Puncah v jami
Gasilce sprejemam z vsem spoštovanjem, saj nesebično pomagajo ljudem, tvegajo življenja. K sreči pa, če lahko tako rečem, z njimi bližnjega srečanja nisem imela, razen, kot omenjate, vsako leto redno prispevam gasilskemu društvu, v zameno pa dobim koledar in toplo voščilo v upanju, da bo “držalo” do naslednjega leta.
Marko Bokal, inženir logistike, poveljnik GZ Zagorje ob Savi ter poveljnik zasavske gasilske regije
V mesecu oktobru prostovoljni gasilci zasavske regije in cele države izdatneje opozarjamo na preventivno varnost z namenom preprečevanja požarov. Letošnja tema meseca požarne varnosti je »Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi«. Kakor sem v odgovoru prejšnji teden zapisal, je letos vse drugače. Vendar to še ne pomeni, da se bodo ustavile naše aktivnosti v mesecu požarne varnosti.
Z dobro preventivo in ozaveščenost naših občanov se prepreči marsikateri požar in nesreča, kar dokazujejo tudi uradni podatki, saj se število požarov vsako leto zmanjšuje. V prvi vrsti je za požarno varnost odgovoren vsak posameznik, ki lahko s preventivnim delovanjem prepreči nastanek požara ali nesreče. Zato smo tu mi, prostovoljni gasilci, ki med drugim vlagamo naš prosti čas za ozaveščenost naših prebivalcev.
Moja “gasilska pot” se je pričela v letu 1993, ko sem se kot mladinec pridružil PGD Zagorje-mesto, kjer sem član še danes. Na vprašanje, kako jaz gledam na gasilstvo, še posebej na »moje« prostovoljne gasilce v naši regiji, bi lahko spisal celo knjigo… Pa naj ta fraza sliši kot »obnucana«, vendar je hudičevo resnična: Ni boljšega občutka na svetu, ko na intervenciji nekomu, ki potrebuje pomoč pomagaš, pa naj bo to rešena »muca« z drevesa ali pa težko reševanje v prometni nesreči ali večjem požaru, poplavi …
V vseh letih sem sodeloval že na ogromnih intervencijah, kjer smo spisali veliko dobrih zgodb. V največje veselje pa nam je, ko nas po nesrečah obiščejo osebe iz intervencij ter se nam zahvalijo za našo nesebično delo. Odvisno od situacije konec leta, se bomo tako kot vsako leto prišli zahvalit za vaše razumevanje in vam bomo zaželeli vse dobro v letu, ki prihaja. Seveda bomo s seboj prinesli tudi naše »gasilske« koledarje.
Primož Frajle, glasbenik, zgodovinar, oče čudovite hčerkice
Kot najstnik sem imel zanimivo izkušnjo, ki je vključevala pomoč gasilcev. Spomnim se, da smo z godbo, približno sredi 90-ih šli na neko proslavo v Velenje, verjetno celo gasilsko proslavo. Tam je bila velika povorka, ki je vključevala gasilce in sodelujoče godbe. Mislim, da so tam bili tudi hrastniški gasilci, ampak kot najstnik takrat ravno nisem bil pozoren na to. Vse se je dogajalo na vroč nedeljski poletni dan. Na poti nazaj je bila malo iz Laškega, ravno na tistem delu, kjer danes gradijo most, prometna nesreča in cesta je bila zaprta. Stali smo v koloni, nihče ni točno vedel, koliko časa bomo še stali. Najet avtobus pa niti ni imel klime, vsem je bilo vroče in bili smo vsi malce žejni. No, jaz in še trije kolegi smo se odločili, da gremo peš nazaj do Špice po nekaj pijače. Ko pa smo prišli nazaj, se je cesta že sprostila, našega avtobusa pa ni bilo nikjer. Na našo srečo so se v avtobusu mimo pripeljali hrastniški gasilci, ki so nas v naših uniformah očitno prepoznali in nam ponudili prevoz do Hrastnik. Zaradi tega podviga smo jih takrat malce slišali, ampak vse se je dobro končalo.
Cveta Garantini, upokojenka, predsednica Društva za preprečevanje osteoporoze Zagorje
Gasilstvo v Sloveniji, še posebej prostovoljno, opravlja množico funkcij, ki so pomembne tako za družbo kot posameznika. Marsikomu se zdi samoumevno, da ob poplavah, požarih ali drugih naravnih nesrečah prihrumijo rdeča vozila in z njimi neustrašni možje v uniformah ter s čeladami na glavi, ki nesebično rešujejo ljudi in njihovo imetje. Pri nas imamo malo poklicnih gasilcev, tako da gasilstvo temelji na prostovoljcih, ki za svoje delo niso plačani. Ljudje jim glede na javnomnenjske raziskave zaupajo bolj kot drugim uniformirancem. Prostovoljni gasilci so slovensko nacionalno bogastvo.
V številnih krajih so prav gasilska društva tista, ki združujejo in povezujejo občane, poleg področja varstva pred požari tudi na kulturnem in drugih področjih.
Tončka Odlazek, upokojenka, prostovoljka na različnih področjih, še posebej v skupini za samopomoč bolnikom z rakom Trbovlje
Zdi se mi, da letošnje geslo pravo: Kdor za varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi! Vsak je dolžan poskrbeti zase in za druge, da je njegov dom varen tako, da ko odhaja od doma: ugasne električne naprave, zapre plin in ustavi vse, kar bi lahko povzročilo požar. Redno vzdržuje čistočo dimnika, če ima mogoče kamin ali peč. Ne zažiga na vrtovih, blizu gozda ali na travniku, sploh če piha veter.
Država mora poskrbeti, da deponije, če niso varne, ne dobijo dovoljenja, če ga zlorabijo, pa morajo biti kaznovane. Kajti pomembni so ljudje, ki živijo v njihovi bližini.
In kaj mislim o gasilcih: da so junaki in srčni ljudje, ki vedno priskočijo na pomoč, ne glede na to, da so lahko ogrožena tudi njihova življenja.
Mislim, da mora država poskrbeti za njivo usposabljanje, za opremo in za stimulacijo aktivnih in prostovoljnih gasilcev.
Gasilcem želim, da so še naprej tako uspešni in vztrajni. Srečno!
