Bogata zasavska jesen

Nekateri Zasavci so se spet znašli v soju žarometov. Kdor pozna njihove zgodbe, kaj vse so morali v življenju narediti in kakšne ovire so premagali na svoji poti, ve, da so priznanja samo zunanja potrditev njihovih uspehov. Prava potrditev je v njih samih. Samo oni vedo, kaj so doživljali na svoji poti. Samo oni vedo, koliko neprespanih noči je za njimi, koliko odločitev, tudi nepravih, je bilo potrebnih za uspeh, koliko nejevernih pogledov in pritajenih nasmeškov so morali odmisliti. In samo oni vedo, kdo jim je res stal ob strani, jim »držal štango« in pomagal takrat, ko je bilo najbolj treba.

Tudi v današnjem časopisu pišemo o uspešnih Zasavcih, o dogodkih, na katere smo lahko Zasavci ponosni, o uspehih, ob katerih srce hitreje bije in se riše nasmeh na usta.

Spomnim se prvega Rudarskega maratona in srčnih zagorskih članov prve pomoči iz Rdečega križa. Takrat so z nasmehom očistili kakšno odrgnino in z veseljem komu pomagali, da je po naporni preizkušnji hitreje prišel k sebi. Samo takšni srčni ljudje lahko dosegajo vrhunske uspehe. Zagorski »rdečekrižarji« so državni prvaki. Močno jim privoščim.

Marija Čop je skupaj z nami pisala zgodbo rekreativnih prireditev v rudniku. Z nami je na jamatlonih in maratonih, vedno pripravljena na nove izzive in na različne prilagoditve, ki jih takšne prireditve prinašajo. Tako kot nasploh pri svojem delu. Zato je tako uspešna. Zato prejema številna priznanja, nazadnje tudi priznanje za življenjsko delo na slovenskem turističnem zboru. Tudi njej privoščim iz srca.

Primož Siter je vzpodbudil Svetlano Makarovič k odličnim koncertom pod rdečo zvezdo, v Zagorju so sprejeli svojega vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča, v Hrastniku pa kajakaškega mojstra brzic Petra Kauzerja. Vsem globok poklon. Zagorjani so se spet izkazali s svojim urejenim mestom, na Dolu so obeležili 70 let kulturnega društva, v Zagorju pa 40 Zagorskega okteta. Kdor ni delal v društvih, ne ve, koliko vztrajnosti in srčnosti je treba, da takšna društva delujejo desetletja. Poklon tudi vsem njim.

Še več je dobrih zgodb, na katere smo lahko Zasavci ponosni. Očitno zasavska jesen prinaša dobre plodove.

Marko Planinc

Prejšnji članekŽalne slovesnosti v Zasavju
Naslednji članekSosedje v laseh