Marsikdo ga pozna, večina pa ne. Rojen Trboveljčan že od leta 1958 je aktivno oziroma delovno dobo svojega življenja preživel na Slovenskih železnicah in sistemu železnic prejšnje skupne države.
Kmalu, ko se je preselil v Loko pri Zidanem mostu, je prevzel vodenje tamkajšnjega Kulturnega društva Primož Trubar, katerega predsednik je še danes. V pogovoru, ki sva ga imela, tik preden so se omejitve gibanja in zbiranja zaradi korona virusa pričele, je dejal, da je bilo pomembno dogajanje v Loki v okviru kolonije KreArt, ki jo je zasnoval skupaj s Simonom Srncem in Blažem De Glerio. Ta kolonija je združevala vse zvrsti umetnikov – od fotografov, kiparjev, slikarjev, striparjev in ne nazadnje glasbenikov. Pa zagotovo je pozabil še omeniti še katero od umetniških zvrsti. KreArt je deloval dobrih dvanajst let in Zoran je ponosen, da so znotraj delovanja omogočili marsikateremu študentu likovnih umetnosti dostop do dogajanja, ki je bil za tiste čase revolucionaren. Za časa dogajanja na KreArtu pa je bilo zanimivo, da so v Loki gostovali priznani slovenski in tuji jazzovski umetniki in kantavtorji. Mednje zagotovo sodijo Jani Kovačič, Mef, Drago Mlinarec, Ibrica Jusić, na začetku svoje glasbene poti je igral tudi Gal Gjurin, omeniti pa velja tudi zagorske Orleke. Glasbeni ustvarjalci pa so prihajali tudi iz ZDA, Anglije in Italije. Kot zanimivost pa je navedel, da v Loki ni turističnih kapacitet, kjer bi gostujoči umetniki lahko spali, zato so jih domačini povabili v svoje domove. V tem pogledu je bilo v Loki pravo sožitje domačinov z gosti.
Zoranu je sicer žal, da se je ta zgodba zaključila, vendar kot pragmatična oseba ni videl nadaljnje možnosti razvoja KreArta. Na povabilo Janeza Kneza in Zorana Pozniča se je nato pridružil Društvu za umetnost Kum, v okviru katerega deluje bolj poznani ekstempore Artkum. Kmalu je prevzel vodenje društva, ki je čedalje bolj prepoznavno. Artkum ravno letos praznuje 30 letnico svojega obstoja in verjetno bodo na Kumu prvič gostovali umetniki iz tujine. Zoran pa stremi k temu, da se umetniška dela, ki nastanejo znotraj ekstempora predstavijo v različnih galerijah in vsako leto jih je več.
Zoran pa je tudi, lahko bi rekli, mecen umetnikom. Ni jih bilo malo, ki jim je pomagal, da so lahko svoja umetniška dela razstavili po različnih galerijah, svojo energijo pa usmerja tudi čez mejo. V okviru Artkuma je pričel sodelovanje s hrvaško Funtano, kjer sodeluje pri organizaciji tam nastale umetniške kolonije. V lanskem letu je v Funtani ustvarjalo kar nekaj članov Društva za umetnost Kum, letos pa se bo sodelovanje še razširilo, če bo trenutna situacija to dovoljevala. Sam pravi, da je optimist, kar se tega tiče.
Ne gre pa zanemariti dejstva, da je tudi predsednik Društva revmatikov, ki ga sestavljajo članice in člani iz Zasavja, Litije, Sevnice, Laškega, Rimskih Toplic in še iz nekaj drugih občin. Tudi za člane Društva revmatikov organizira različne izlete, srečanja in aktivnosti.
Takoj po najinem pogovoru se je Zoran odpeljal na morje, kjer poskuša na različnih obalah preživeti kar največ svojega prostega časa. Pravi, da bivanje ob morju deluje nanj blagodejno.
Besedilo in foto: Vukašin Šobot