V Zasavju živijo približno trije odstotki slovenskega prebivalstva. Zasavska statistična regija obsega 485 kvadratnih kilometrov površine, štiri občine in 222 naselij. Največje naselje je Trbovlje, ki ima 13.981 prebivalcev. Pogledali smo, kaj o Zasavju še pravi Statistični urad Republike Slovenije. Zapisani podatki veljajo za leto 2016.
V Zasavju je 15 odstotkov prebivalstva živelo pod pragom tveganja revščine. Slabše je bilo le v posavski (17,3 odstotka) in podravski (15,5 odstotka), medtem ko je bil odstotek v savinjski regiji isti kot pri nas. S tem je bila zasavska regija precej slabša kot Slovenija nasploh, kjer je pod pragom tveganja revščine živelo 13,9 odstotka ljudi. Delež gospodinjstev, ki so prejemala denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v zasavski statistični regiji največji.
Rak in antidepresivi
Zasavci smo najvišje na lestvici porabe antidepresivov – na 1000 prebivalcev smo namreč vzeli kar 75 dnevnih odmerkov.
Zasavci so v letu 2016 pogosto umirali zaradi rakavih obolenj – 37 odstotkov smrti so povzročila rakava obolenja, kar je najvišji delež smrti zaradi rakavih obolenj v Sloveniji.
Na delo in študij drugam
Največ zasavskih študentov se je šolalo v osrednjeslovenski statistični regiji. V Zasavju je bilo, glede na slovensko povprečje, malo diplomantov, 13 na 1000 prebivalcev. Manj, 12, jih je imela le obalno-kraška regija. V vseh regijah je bilo več študentk kot študentov.
V Zasavju je bila stopnja delovne aktivnosti, oziroma odstotni delež delovno aktivnih prebivalcev med delovno sposobnimi prebivalci, najnižja. Tako kot študenti so se tudi delavci iz Zasavja največ vozili na delo v druge regije. Kar 50 odstotkov jih je delalo izven regije svojega prebivališča. Od tega se jih je velik delež vozilo v osrednjeslovensko regijo. Povprečna neto plača Zasavke oziroma Zasavca je bila med najnižjimi in je znašala 933 evrov.
Zasavska regija je imela v letu 2016 najnižji BDP na prebivalca – 10.433 evrov. Za primerjavo: v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je bil BDP najvišji, je znašal preko 27.000. Tudi izvoz in uvoz iz in v Zasavje sta bila najnižja v Sloveniji. V Zasavju je bilo najmanj kmetijskih gospodarstev, največji delež kmetijskih zemljišč pa so predstavljali travniki in pašniki.
Proizvedli najmanj odpadkov
V letu 2016 je bilo v Sloveniji ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov. Zasavje izstopa po tem, da je pri nas v istem letu nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca – 329 kg. 60 odstotkov teh odpadkov so Zasavci zbrali ločeno, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja (67 odstotkov). Prečistili pa so največji delež odpadne vode, preden je bila ta izpuščena iz javne kanalizacije (97 %).
Po čem še izstopa Zasavje?
V Zasavju je bilo leta 2016 najmanjše število osebnih avtomobilov – 491 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Povprečna starost avtomobila je bila 10 let. Zasavje ima najmanjši delež turističnih nastanitvenih zmogljivosti od vseh slovenskih regij. Tudi to botruje dejstvu, da je v 2016 v Zasavju prenočilo najmanj turistov, le 0,1 odstotka.
MD
Foto: Branko Klančar
