V letu 2019 smo nadaljevali s predstavitvami zasavskih krajevnih skupnosti. V prav vsaki se najde kaj zanimivega, kakšno dejstvo, zgodovinska, geografska ali življenjska podrobnost, kaj, kar je drugim Zasavcem nepoznano. Letos smo začeli s trboveljsko KS Ivan Keše, kot zadnjo pa smo v novembru predstavili zagorsko KS Šentgotard.
Francoska ulica v slovenskem mestu
Ena od ulic v KS Ivan Keše v Trbovljah nosi prav posebno ime – beseda Sallaumines morda slovenskim ušesom zveni tuje in tako tudi je. Ulica je namreč poimenovana po francoskem mestu, s katerim je Občina Trbovlje že približno pol stoletja pobratena. V mestu Sallaumines v Franciji stoji ulica Rue de Terbolie, ki se imenuje po Trbovljah in šolarji iz teh dveh mest se med seboj pogosto obiskujejo v okviru izmenjav. Sallaumines je tudi največje stanovanjsko naselje v Trbovljah, v katerem živi med 1500 in 2000 prebivalcev. Na križišču Sallauminesa in Obrtniške ceste stoji ena najbolj zanimivih stavb v Trbovljah, vsem krajanom dobro poznana okrogla hiša, ki je slavna prav zaradi svoje oblike, zaradi katere v očeh mimoidočih le stežka ostane neopažena.
Podzemna dvorana, velika kot cerkev
V KS Jože Marn je bila, kot v vsem Zasavju, nekdaj močno razvita rudarska industrija. Na to še vedno spominjajo nekateri ostanki rudarskega življenja čeprav, pravi predsednik KS France Pograjc, te zgodovine marsikdo ne pozna. Tako, še doda, le malokdo ve, da v Aleksandrovem rovu stoji podzemna dvorana v velikosti zagorske cerkve, ki je danes zasuta. Park Janeza Drnovška je poimenovan po nekdanjem predsedniku RS, katerega kip in spominska plošča danes stojita v parku.
Znani Zasavci, znani Slovenci
Kar z nekaj znanimi osebnostmi se ponaša Zasavje. V KS Ravenska vas, na primer, živi najbolj znan slovenski ekolog in prejemnik okoljske »Nobelove« nagrade Uroš Macerl. Kot je povedala predsednica KS Saša Jerman, Lafarge »še zdaleč ni izkušnja samo enega krajana, ki je pač najbolj znan – če bi sledili številu klicev na center za obveščanje v res kritičnih dneh, lahko vsak človek dobi občutek, da je bil to resnično zelo velik problem.«
Med Hrastničani je dobro znan kajakaš Peter Kauzer mlajši, krajan KS Rudnik in častni občan Hrastnika, ki je pred tremi leti na olimpijskih igrah v brazilskem Riu de Janeiru osvojil srebro. Hrastnik je 14. avgusta 2016 postal Srebrni Hrastnik, Peter Kauzer pa Peter Veliki.
Iz KS Krnice–Šavna Peč pa prihaja filolog, humanist in največji slovenski prevajalec Anton Sovre, dvakratni prejemnik Prešernove nagrade – prvič jo je prejel leta 1950 za prevod Homerjeve Iliade, šest let kasneje pa za prevod dela Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata. Vsako leto se prvo soboto v oktobru pohodniki podajo na Sovretovo pot, ki se konča pri njegovi rojstni hiši v Šavni peči. Pobudnica pohoda je še ena znana Zasavka, natančneje Dolanka, Fanči Moljk.
Slopno znamenje
Vzroki za nastanek slopnega znamenja v naselju Šavna Peč (KS Krnice-Šavna Peč) niso znani. Kot je zapisano na spletni strani Občine Hrastnik, naj bi nastalo sredi 17. stoletja – nekateri menijo, da je označevalo pot proti cerkvi sv. Jurija, drugi pa iščejo odgovor v križišču vaških cest. Ga pa poznavalci označujejo za enega najlepših na Slovenskem – znamenje namreč krasi bogato strukturno okrasje s kipci in školjkastimi motivi ter bisernice.
Petelinova vas in konzum
V KS Fric Keršič je bila nekdaj Petelinova vas, poimenovana po gostilni Petelin. V hiši, v kateri je bila včasih ta gostilna, danes pa je to stanovanjska hiša, je med prvo in drugo svetovno vojno bival pisatelj Ludvik Mrzel. Njemu v spomin je na hiši vzidana spominska plošča. Petelinovo vas so zgradili ob kolovozni poti, ki je kasneje prerasla v cesto. Iz precej gozdnatega dela mesta je kmalu zraslo naselje, bogato s trgovinami, gostilnami in obrtniškimi delavnicami. Od sredine 20. stoletja naselje nosi ime Partizanska cesta. V spodnjem delu tedanje Petelinove vasi, v Šuntajsovi hiši, so leta 1903 pod vodstvom Jožefa Rinalda delavci ustanovili svoj konzum. Ker Rinaldo ni zmogel poravnati računov, so konzum kmalu zaprli. Ignac Sitter je med ljudmi zbral potrebna sredstva, da so konzum lahko ponovno odprli.
Seksi market in plaz
V KS Franc Farčnik, na ovinku, kjer cesta zavije proti Avtohiši Kržišnik, stoji manjši Mercator, ki so mu krajani nadeli zanimiv nadimek – Seksi market. Nihče noče zagotovo potrditi, čemu takšno ime, govori pa se, da je mogoče prav iz tega nadimka sklepati o dejavnostih, ki so se v tej stavbi nekoč odvijale.
V bližini današnjega Seksi marketa pa se je leta 1987 zgodila ena najhujših naravnih nesreč v zgodovini Zagorja, ki je prizadela tudi KS Franc Farčnik. Na odlagališču se je 18. februarja sprožil plaz, širok približno 250 metrov in dolg približno 150 metrov, ki je zasul cesto in porušil več stavb. Zaradi plazu so morali pristojni evakuirati 21 družin s 53 člani. Plaz je zrušil več kot deset stanovanjskih hiš, rudniško kompresorsko postajo, dve večji delavnici, nekaj začasnih objektov in delovno halo tovarne konfekcije Lisca. Uničil je komunalno infrastrukturo dela Farčnikove kolonije in zasul cesto Zagorje-Trbovlje na dolžini 50 metrov. Po nesreči so čez Kotredeščico postavili začasni vojaški most Baily, ki so ga zamenjali šele leta 2016.
Gotardovi sejmi in avtocesta
Zgodovina območja, kjer danes stoji KS Šentgotard, je pestra. Po tem ozemlju naj bi že v času Rimljanov potekala cesta, a te teorije, kot pravi predsednik sveta KS Martin Gaberšek, zgodovinarji še niso uspeli dokazati. Že v 14. stoletju je na ozemlju stala cerkev, posvečena svetemu Gotardu, po katerem krajevna skupnost nosi ime. Tu so se že več stoletij nazaj trgovci, obrtniki in drugi srečevali na tradicionalnih Gotardovih sejmih.
Krajani KS Šentgotard so ponosni tudi na dejstvo, da je njihova KS edina v Zasavju, skozi katero teče košček avtoceste. Vendar po besedah predsednika sveta KS Gaberška to s seboj prinaša tudi nevšečnost – smeti, ki jih odmetavajo vozniki in ki jih morajo krajani počistiti.
Gasilstvo povezuje
V okviru Gasilske zveze Hrastnik v KS deluje Prostovoljno gasilsko društvo Prapretno. Ustanovni občni zbor društva, takrat še gasilske čete Prapretno, je bil 7. novembra 1945. To pomeni, da je PGD Prapretno pred štirimi leti praznovalo sedemdesetletnico svojega obstoja. Kot v mnogih manjših krajevnih skupnostih je tudi v KS Prapretno gasilsko društvo močno vpeto v življenje krajanov in krajank. Gasilski dom je hkrati tudi zadružni dom – polovica stavbe je namreč v lasti občine, polovica pa v lasti gasilskega društva. Tam se srečujejo člani sveta KS, v stavbi je tudi lokal Kokos bar. Štirje od petih članov sveta KS so tudi člani PGD Prapretno – tako društvo kot svet KS vodi Tadej Hrovatič. Gasilsko društvo je glavni organizator vsakoletnega kresovanja, največje prireditve v KS.
Od devetih krajevnih skupnosti, ki jih predstavljamo v letošnjem pregledu, jih je šest na lanskih volitvah dobilo nove predsednike. KS Krnice-Šavna Peč po novem vodi Nina Kmetič, KS Prapretno Tadej Hrovatič, KS Rudnik Simona Jeraj, KS Ivan Keše Anka Sotlar, KS Ravenska vas Saša Jerman, KS Šentgotard pa Martin Gaberšek. Trije predsedniki so dobili še en mandat: France Pograjc (KS Jože Marn), Stanko Simončič (KS Franc Farčnik) in Rudi Tomše (KS Fric Keršič). Slednji je pred kratkim preminil, zato bodo med člani sveta KS izbrali novega predsednika, ki bo znan do konca tega leta.
Besedilo in foto: Martina Drobne
