Zakaj bo Steklarna plačala več, kot je onesnažila

Iz Steklarne Hrastnik so se odzvali na članek Kmetje po dveh desetletjih zmagali, v katerem smo poročali o povrnitvi škode kmetom zaradi onesnaženja.
Kot so povedali v Steklarni Hrastnik, so se odločili, da v postopku poravnave pristanejo na plačilo višjega deleža, kot je bil ocenjen njihov povprečni krivdni delež, ki je znašal do deset odstotkov. »Želeli smo, da se zgodba zaključi,« so zapisali v svoji izjavi in pojasnili »Glede na dejstvo, da je Termoelektrarna Trbovlje, sicer v lasti državne HSE, v likvidaciji, TKI Hrastnik pa je manjše lokalno podjetje z majhnim deležem odgovornosti in ker je bila v sodbo vključena klavzula tako imenovane solidarne odgovornosti, zaradi česar je obstajala visoka stopnja možnosti, da bo dosojeno odškodnino skupaj z obrestmi v višini 2,7 milijona evrov v celoti morala poravnati Steklarna Hrastnik, smo se odločili, da v postopku poravnave pristanemo na plačilo višjega deleža, kot je bil ocenjen povprečni krivdni delež s strani sodnih izvedencev tekom postopka. Poleg tega smo predlagali, da bi šel denar od odškodnine občinam, pa na predlog nismo prejeli od tožnikov nobenega odgovora. Do tožbe je leta 1995 prišlo zato, ker so se nehale plačevati odškodnine.«

Kot so še dodali v Steklarni, vedno delajo v skladu z zakonodajo. »Skladno z zahtevami smo v predpisanih rokih pridobili vsa okoljska dovoljenja. Od leta 1993 pa naše peči poganja plin, kar pomeni, da uporabljamo čistejše gorivo.« Od leta 2010 do 2015 so v obnovo proizvodnje vložili približno 35 milijonov evrov, skrb za okolje pa je – pravijo – ena njihovih zelo pomembnih strateških usmeritev.

Kronologija tožbe, kot so jo zapisali v Steklarni Hrastnik

Leto 1995

Leta 1995 je prvotno 26, danes 41 sotožnikov vložilo odškodninsko tožbo proti Termoelektrarni Trbovlje, TKI Hrastniku, Lafarge Cementu in Steklarni Hrastnik zaradi škode, ki naj bi jo ta podjetja povzročila na njihovih kmetijskih površinah, pridelkih in nepremičninah. Vrednost: 775.662,84 evra.

Leto 2007

V okviru pravdnega postopka je bila izvedena mediacija. Stranke so se strinjale, da obstaja možnost poravnave; na osnovi tega je bila dogovorjena in pripravljena pogojna sodna poravnava, ki je bila podpisana s strani vseh strank 22. novembra 2007. Celotna vrednost poravnave je znašala 1.105.000 evrov. Delež Termoelektrarne Trbovlje je znašal 1.035.000 evrov, cementarne Lafarge pa 70.000 evrov. Pogojna je bila zato, ker je vodstvo TET potrebovalo še soglasje nadzornega sveta.

V poravnavi sta kot zavezanki za plačilo navedeni zgolj TET in cementarna, ker sta bili ocenjeni kot največji onesnaževalki. TKI in Steklarna Hrastnik sta bila ocenjena kot obrobna onesnaževalca; poravnava ni bila izvedena, ker nadzorni svet TET ni dal soglasja. O tem je TET sodišče seznanil 20. februarja 2008.

Postopek

Termoelektrarna Trbovlje, sicer v lasti državne HSE, je v likvidaciji, TKI Hrastnik je manjše lokalno podjetje z majhnim deležem odgovornosti. Z Lafarge Cementom pa so tožniki po izdaji prvostopenjske sodbe in pred odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani o pritožbah  sklenili sodno poravnavo, zato je bilo to podjetje, ki je medtem prenehalo poslovati v Sloveniji, izvzeto iz nadaljnjega tožbenega postopka. Preostala tri tožena podjetja o dogovorih med  Lafarge Cementom in tožniki niso bila obveščena in niso bila povabljena k sodni poravnavi. Čeprav je Steklarna Hrastnik med postopkom soglašala s postopkom mediacije, tožnikom tudi ponudila oziroma predlagala poravnavo, ti predloga niso sprejeli, prav tako tudi niso soglašali s postopkom mediacije. Torej so tožniki za Lafarge Cement uporabili povsem druga merila.

Sodni izvedenci so med več kot dve desetletji trajajočim postopkom izdelali več strokovnih mnenj, si teren večkrat ogledali. Delež odgovornosti Steklarne Hrastnik so – v primerjavi z drugimi toženimi strankami – ocenili v razponu med 2,6 do 33,1 %, medtem ko se je ocena za trboveljsko termoelektrarno gibala med 54 in 85 %, za TKI pa do 2 %. Vendar pa se je sodišče odločilo za solidarno odgovornost, saj naj ne bi moglo določiti deleža odgovornosti, ne glede na mnenja sodnih izvedencev.

Leto 2016

Po enaindvajsetih letih je primer doživel svoj epilog. Danes znesek z zamudnimi obresti, ki se štejejo od 1. januarja 2002, znaša skoraj 2.700.000 evrov (torej 775.662,84 evrov + zamudne obresti). Zato, ker se nadzorni svet TET v letu 2007 ni strinjal s sodno poravnavo, so obresti zrasle za 1.595.000 evrov.

Steklarna Hrastnik je 1. septembra 2016 zaradi tega na sodišče vložila predlog za revizijo postopka, ob vložitvi izvršbe tožečih strank pa bo predlagala tudi odlog izvršbe, ki pa do odločitve sodišča o odlogu ne zadrži izvršbe. Revizijo sodne odločitve sta zahtevali oziroma vložili tudi (pre)ostali dve toženi stranki (TET in TKI).

Ob tem so tožene stranke začele tudi s pogovori o poravnavi s tožniki. Steklarna Hrastnik je  pripravljena prevzeti najvišji delež  na osnovi štirih izvedenskih mnenj in bi s tem tudi bistveno znižala delež TET, ki bi po poravnavi znašal 56,30 %. Znesek poravnave znaša 2.000.000 evrov – Steklarna Hrastnik (770.000 evrov), TET (1.170.000 evrov), TKI (30.000 evrov). V primeru, da bo  poravnava sklenjena, bo postopek revizije ustavljen. Na osnovi štirih izvedeniških mnenj se povprečni delež Steklarne Hrastnik vrti okoli 10 %. Steklarna Hrastnik je založila še 400.000 evrov za TET.

Če poravnave ne bi bilo,  bi lahko sodišče na osnovi solidarne odgovornosti z računa Steklarne Hrastnik prenesel sredstva v višini celotne odškodnine, če na računih drugih toženih strank ne bi bilo sredstev. V tem primeru bi Steklarna Hrastnik za obvarovanje svojih interesov, poleg že vloženega revizijskega postopka, sprožila tudi postopek pred pristojnimi evropskimi sodišči.

ZT