»Ob misli na zdravila imam mešane občutke, ker sem mnenja, da je novodobna farmacija v navezi s klasično medicino ena izmed najvplivnejših dejavnosti v svetu, kjer je prepogosto dobiček pred dejanskim zdravjem ljudi. Vsekakor pa tudi sam občasno posežem po zdravilih, ki mi jih predpiše zdravnik, predvsem kadar gre za lajšanje bolečin, saj si brez analgetikov ne znam predstavljati preživljanja dni z bolečinami v križu, ki sem jih izkusil na lastni koži, pred operacijo. Prepričan pa sem, da lahko vsak zase največ naredi s preventivo, s katero prepreči potrebo po kemiji.«
Damjan Gajšek, komandir PP Zagorje ob Savi
»Iz uredništva Zasavca so me pozvali, naj povem kaj o svojih izkušnjah z domačim zdravljenjem s čajčki ravno v trenutku, ko mi je žena prinesla veliko skodelico čaja iz žajblja, nabranega v domačem vrtu. Da so tile iz najboljšega regijskega časopisa pronicljivi, že dolgo vem, kako so pa vedeli, da se me ravnokar loteva viroza, tako se sedaj reče prehladu, mi pa ne gre v račun … Pred več kot pol stoletja smo tudi zdravili prehlade s čaji, medom, propolisom in kakšen korenjak si je pomagal še s slivovko, prevreto na prežganem sladkorju. Ob hujšem prehladu, ki smo mu rekli gripa, smo se pa še en teden potili v postelji. Pa so izumili antibiotike: se še spomnite velikih belih trdih tablet z imenom Ospen? To je bil navaden penicilin in nekaj časa je kar učinkovito preganjal bakterije, ki so se pa zvijačno prilagodile, zato je farmacija izumila antibiotike širokega spektra in sem Penbritin zobal ob vsakem ščemenju v grlu, da le ne bi bilo treba v bolniško. Da bo veselje popolno, nam zdajšnje prehlade povzročajo virusi, ki so imuni na protigripozne farmacevtske kapsule in smo spet pri čajčkih, medu, propolisu, inhaliranju zeliščnih zvarkov in potenju v postelji. Vse to ni slabo: žajbljev čaj in čaj iz taužentrože imata grenak okus, podoben pelinu, hibiskus je kisel kot znamenito dolenjsko vino …«
Branko Klančar, fotografski mojster z Dola pri Hrastniku
»Zdravil ne maram in se jim izognem, če je le mogoče. Analgetik vzamem, ko je bolečina res neznosna, kar se zgodi malokdaj. Zdravilom se v naši domači lekarni praviloma izteče rok uporabe. Od domačih izdelkov uporabljam doma narejeno tinkturo ameriškega slamnika, propolis in razne zeliščne čaje. Na moje počutje odlično vpliva tudi savna, ki bi jo z veseljem obiskala večkrat. Bolečine, ki se rade pojavijo zaradi dolgotrajnega sedenja za računalnikom, pa zaenkrat uspešno premagujem s telovadbo.«
Jelena Keršnik, ravnateljica GESŠ Trbovlje
»Opažam, da ljudje čedalje več posegajo po zdravilih iz domače lekarne oziroma alternativi. Tudi sam lahko rečem, da sem z leti začel spoštovati zdravilne rastline in njihove naravne učinke. Vendar ne za vse bolezni oziroma bolečine. Na primer, ko te res boli glava, je ni rožice, ki bi to ustavila, takrat je treba vzeti analgetik. Prav tako pri ostalih bolečinah ob poškodbah. Skratka, sem absolutno za uporabo domače lekarne dokler pač zaleže, ko so bolečine prehude, pa je potrebno vzeti tableto.«
Matic Jere, pevec skupine Bohem iz Zagorja
»Ljudje v Zasavju so vedno bolj ozaveščeni o koristnem vplivu rekreacije in zdrave prehrane na zdravje in precej delajo na preventivi. Druga plat medalje pa je, da vedno več starejših postaja odvisnih od močnejših analgetikov, ki so jih prejemali v procesu zdravljenja. Alternativna (domača) lekarna je zelo aktualna, saj pri množici ljudi upada zaupanje v medicino in iščejo svoje poti. Na žalost je pri alternativcih tudi precej šarlatanov, ki izkoriščajo praznoverje ljudi. Sam kot preventivo uporabljam naporne treninge za kondicijo in moč, tako da praktično nikoli nisem resno bolan. K temu seveda spada tudi zdrava vegetarijanska prehrana in obilica domače sezonske zelenjave in sadja.«
Mitja Duh, vaditelj športne rekreacije iz Trbovelj
