Številni obiskovalci so z zanimanjem poslušali njeno kar štiriurno predavanje, se čudili, prikimavali ali odkimavali, saj je resnica kruta. Slovenija je postala kolonialna država, saj nima več svojih virov preživljanja. Uničena sta industrija in kmetijstvo. Samooskrba se je iz nekdanjih osemdeset odstotkov znižala na manj kot trideset, kar kaže na močno odvisnost tujih korporacij. Naše police bi bile brez uvoženega blaga skoraj prazne. Brezposelnost je velika, revščine je vse več, v bodočnosti ni videti, da bi dobili nazaj akumulacijo. Kapitala in surovin ni, znanje odhaja v tujino.
Na svetu je le dvajset bogatih držav, ostale so v njihovem podrejenem položaju. Z vstopom na pot »prave« zgodovine ljudje doživljajo povsem nekaj drugega od pričakovanega. Tudi evropske države doživljajo podrejen položaj. Če primerjamo petindvajsetletno obdobje od druge svetovne vojne in od začetka samostojnosti. Koliko se je zgradilo v nekdanji skupni državi in kaj je ostalo danes Sloveniji, ne potrebuje komentarja. Država je odvisna od centra, podjetja niso več konkurenčna tujim, danes izvajajo podizvajalske posle, ni samostojne zunanje politike, postopke regulira pravni red centra, pojavljajo se etične neenakosti, posledica tega je nacionalizem.
Ker ni podlag za zagon realnega sektorja, je potrebno premisliti, da se ljudje odločijo za tip družbe, kot ga so ga imeli predniki, tirnici kmečke družbe, male proizvodne enote, z ljudmi, ki se poznajo. Na značaj ljudi vpliva tudi krščanstvo, ki dopušča grehe, ki jih z odpustki odvežejo. Tudi za pravna pravila velja dejstvo, da so zato, da jih kršimo.
V Albaniji so ponovno uvedli pravni kodeks iz 15. stoletja, saj vedo, da deluje. Možnosti, da se rešimo iz sedanjega stanja so, vendar brez sprememb in naše volje ne bo prišlo nič samo od sebe. Dejstvo je, da kapitalisti popustijo le ob socialnih nemirih, saj s spremembami plačujejo socialni mir. Kapitalizem nagrajuje težavne in tiste, ki delajo nemir. Ko dovolj ljudi stopi iz sistema, sistem propade. Če se ne bo nič premaknilo v glavah ljudi, bomo čez trideset let v enakem položaju kot je Afrika, ki v šestdesetih letih ni poznala lakote, ki jih pesti danes.
O tem in še mnogočem je v Zablodah postsocializma pisala Vesna Vuk Godina, o vsebini pa pripovedovala na včerajšnjem srečanju v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi.
Irena Vozelj
