Vsako mesto je edinstveno, ne le po svoji podobi, temveč tudi po načinu življenja prebivalcev, energiji prostora in kulturi, ki se je skupaj z mestom razvijala skozi desetletja. Trbovlje imajo še nekaj, kar jih naredi posebne: industrijsko dediščino.
Industrijska dediščina je veliko več kot le skupek starih zapuščenih stavb. Z njo so povezane življenjske zgodbe prebivalcev, je njihov ponos in eden najpomembnejših gradnikov identitete mesta. To dokazujejo zgodbe, ki smo jih na ZRC SAZU, Geografskem inštitutu Antona Melika, prejeli od vas, Trboveljčank in Trboveljčanov.
Zgodbe govorijo o stavbah, ki so na takšen ali drugačen način povezane predvsem s premogovnikom in strojno industrijo. Iz njih je moč razbrati, da je Trboveljčanom ohranitev spomina na industrijsko preteklost mesta pomembna. Želijo si predvsem, da bi stavbe v prihodnosti dobile novo vsebino, ki bo v interesu prebivalcev in bo reševala določene izzive. Vsebine, ki so v zgodbah izpostavljene kot najbolj zaželene, so predvsem stanovanja, kulturne dejavnosti ter ohranjanje in interpretacija dediščine za prihodnje rodove.
Zgodbe o industrijski dediščini torej niso le zgodbe o preteklosti, ki je minila, temveč so lahko tudi navdih in priložnost za preobrazbo Trbovelj v prihodnosti. Pomembno je, da v tovrstnih razpravah sodelujejo tudi prebivalci – tisti, ki jih na industrijsko dediščino vežejo spomini, ki z njo živijo in si želijo prispevati k skupni prihodnosti Trbovelj.
V ta namen bomo organizirali delavnico, na katero vabimo prebivalce, Trboveljčanke in Trboveljčane, vseh starosti in poklicev. Namen delavnice je v sproščenem ozračju spodbuditi odkrito javno razpravo o tem, kako bi lahko industrijska dediščina pripomogla k reševanju aktualnih razvojnih izzivov, s katerimi se soočajo Trbovlje.
Vljudno vabljeni, da se nam 23. maja 2023 ob 15.30 uri pridružite na delavnici, ki bo v prostorih Zavoda za mladino in šport, Ulica 1. junija 18, v Trbovljah.
PR objava
Fotografija trboveljske elektrarne, osebni arhiv Jakoba Medveška iz Trbovelj.
