Dr. Tomaž Petek je doktor znanosti s področja jezikoslovja, docent za slovenski jezik,zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer dela od leta 2007. Poučuje predmete v povezavi s slovenščino oziroma z jezikoslovjem na več študijskih smereh. Študentski svet Pedagoške fakultete mu je 7. decembra izročil priznanje za najboljšega pedagoga v študijskem letu 2015/16 po izboru študentov. Ti so ga ocenili kot nekoga, ki z veseljem opravlja svoje delo, je prizadeven, dostopen, dobro organiziran, vedno pripravljen pomagati ter jih zna pritegniti in motivirati. Dr. Tomažu Petku, ki živi v Zagorju, smo zato postavili nekaj vprašanj o pedagoškem delu in tudi študentih.

Kakšen mora biti dober pedagog, da prepriča študente?

tomaz-petek-portret-1»Dober pedagog mora po mojem mnenju najprej izkazovati strokovno in znanstveno odličnost ter imeti sposobnost, da zna zapletena znanstvena spoznanja študentom posredovati tako, da jih razumejo in znajo prenesti v svojo prakso. Pomembno je tudi to, da je spoštljiv do študentov, dostopen, prilagodljiv in življenjski. Imeti mora vnaprej znana jasna pravila dela, visoke, a realne zahteve, biti mora dosleden, strog, hkrati pa tudi sproščen in razumevajoč. Dober pedagog mora imeti pozitiven odnos do tistih, ki ga poslušajo, izžarevati pa mora tudi naklonjenost do vsebine, ki jo predava. Ko se vse to poklopi, so po mojem mnenju zadovoljni vsi – profesor in študentje.«

Za kaj si pri delu še posebej prizadevate?

»Želim, da mladi na podlagi mojih predavanj, vaj in seminarjev pridobijo široko strokovno znanje o jeziku, ki jim bo pripomoglo k njihovi osebni in poklicni uspešnosti ter koristilo pri vsakdanjem delu z otroki, učenci, s sodelavci in z drugimi, s katerimi bodo v stiku. Želim tudi, da se ozavestijo o pomembnosti jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu ter da se zavedajo, da so vzgojitelji, učitelji in drugi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju tisti, ki vsem okrog sebe predstavljajo zgled in avtoriteto.«

Kako sicer gledate na jezik, ki ga poučujete?

»Jezik ne zajema samo področja slovenščine v šoli, ampak je tudi osnova za vse druge predmete in delovanje v skupnosti, družbi. Študentom želim privzgojiti ustrezno mero kritičnosti, tudi lastne, ter zavedanje, da je poznavanje zakonitosti jezika tudi del splošne izobrazbe. Ne učijo se le za šolo, ampak za življenje.«

Ali so današnji študentje željni znanja?

»Študentje so po večini željni znanja, ima pa vsak svoja prednostna področja. Nekateri so po duši bolj »naravoslovci«, nekateri »družboslovci«, jezik, ki je osnova vsega, pa jim je včasih samoumeven, a hitro ugotovijo, da to ni čisto tako.«

Kje vidite glavne razlike med njimi in generacijo, ko ste bili še sami študent?

»Mislim, da jih je treba danes bolj kot včasih motivirati za delo ter jih z izvirnimi didaktičnimi pristopi pritegniti k poslušanju, delu in h kritičnemu razmišljanju. Študentje imajo v današnjih časih poleg šole ogromno drugih obveznosti in to se pozna tudi pri študijskem procesu. Navajeni so se učiti pred izpiti in za izpit, nimajo pa vsi neke širše vizije, da bi usvojili kakovostno in trajno znanje, ki jim bo prišlo prav v stroki in vsakdanjem življenju. So pa zdajšnji študentje bolj odprti, sproščeni, jasno izražajo svoje potrebe in želje pa tudi interese, kar je po svoje prav.«

Kje iščete navdih in oporo za svoje delo?

»Učiteljsko delo je naporno, a če ga opravljaš s srcem, če se trudiš in študentom poskušaš ponuditi čim več, to prepoznajo in cenijo. Navdih in oporo za svoje delo vedno najdem v družini. Moji otroci, družina so vir mojega zadovoljstva. Če si zadovoljen v sebi, se to gotovo vidi tudi navzven.«

TPK