Za manj prašnih delcev

V Sloveniji poleg ozona, ki je problematičen predvsem poleti, največ težav povzročajo drobni trdni delci, imenovani PM10 ali še manjši in bolj nevarni PM2,5, ki so višji v zimskih mesecih. Kako kakovosten zrak dihamo, nam kažejo meritve koncentracij različnih snovi v zraku. Te v skladu z zakonodajo izvaja Agencija RS za okolje (ARSO) v okviru državne mreže na različnih merilnih mestih po Sloveniji.

Za delce PM10 je predpisana letna mejna vrednost 40 µg/m3 ter dnevna mejna vrednost 50 µg/m3, ki je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. ARSO informacije objavlja na svoji spletni strani in onesnaženost zraka tudi napoveduje. Ob pričakovanih dnevnih koncentracijah delcev PM10 nad 40 µg/m3 pošlje o tem elektronsko sporočilo občinam in nacionalnemu zdravstvenemu inštitutu, ob pričakovanih koncentracijah PM10 nad 75 µg/m3, o tem obvesti tudi medije. V primeru visoke in zelo visoke onesnaženosti pa objavi opozorilo tudi na svoji osrednji spletni strani.

Prašno Zasavje

V Sloveniji je v hladnejšem delu leta več čezmerno onesnaženih območij, eno teh je tudi Zasavje, kjer so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zrakapresežene mejne vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Mesta Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ležijo v ozkih stranskih dolinah reke Save. Doline so slabo prevetrene s pogostimi temperaturnimi inverzijami, kar močno omejuje razredčevanje izpustov. Na območju prekomerne onesnaženosti, ki obsega 263,5 km2, živi približno 45.500 prebivalcev. Na merilnem mestu Zagorje ARSO spremljajo ravni SO2, O3, NOx in PM10, v Trbovljah SO2, O3, NOx, PM10 in CO, v Hrastniku pa SO2, O3 in PM10.

Letna mejna vrednost po letu 2008 na merilnih mestih v Zasavju ni bila presežena. Precej bolj problematična so preseganja dnevne mejne vrednosti od novembra do februarja. V Zasavju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju med 2002 in 2015 preseženo vsako leto na merilnem mestu v Zagorju. Podobna situacija je tudi na lokaciji v Trbovljah, kjer je bilo število preseganj manjše od dovoljenega le v letu 2014. Najmanjše število preseganj je zabeleženo v Hrastniku, kjer je bilo dovoljeno število preseganj preseženo le v letu 2011. Trend zmanjševanja koncentracij delcev po letu 2002 je opazen predvsem pri letnih povprečnih koncentracij in je posledica zmanjšanja izpustov zaradi izgraditve čistilnih naprav na industrijskih objektih. V obdobju zadnjih petih let so razlike med posameznimi leti predvsem posledica meteoroloških pogojev v hladni polovici leta. Višje koncentracije delcev in s tem tudi večje število preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko prihaja v neprevetrenih dolinah in kotlinah do nastanka izraziti temperaturnih inverzij. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi nivoji delcev. Za leti 2011 in 2015 so tako značilna daljša obdobja stabilnega vremena, kar se je odrazilo tako na številu preseganj dnevne mejne koncentraciji kot tudi na nekoliko višji povprečni letni koncentraciji.

Industrijski viri emisij

Po podatkih ARSO se je izpust industrijskih virov v Zasavju od leta 2011 do leta 2014 zmanjšal skoraj za 80 odstotkov. Zasavska industrija je leta 2011 v zrak spustila 112.308 kilogramov prahu, leta 2014 pa 23.755 kilogramov. Od tega je največ prispevala Termoelektrarna Trbovlje. V zrak je poslala 10.897 kilogramov prahu, Lafarge Cement je proizvedel 6.741 kilogramov, IGM Zagorje pa 3.582 kilogramov prahu. Na četrtem mestu je bila Steklarna Hrastnik s 675 kilogrami letnih emisij prahu, sledili sta ji družbi ETI in TKI Hrastnik s 456 oziroma 455 kilogrami. Med vsemi emisijami prahu v letu 2014 jih je iz ostalih virov (torej prometa in kurišč) prišlo v zrak 27 kilogramov. Glede na to, da TET in Cementarna nista več aktivna, so danes industrijski izpusti v Zasavju še nižji. Nad industrijskimi viri v Sloveniji, ki še vedno prevladujejo, bedi in jih nadzoruje ministrstvo za okolje in prostor.

Ukrepi v Zasavju

Na zniževanje ostalih virov emisij pa poskušajo vplivati tudi občine. Najbolj lahko vplivajo na emisije, ki jih povzročajo neprimerne kurilne naprave in nekakovosten energent. Pri svojem delovanju se zasavske občine opirajo tudi na Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja. Ta med drugim določa območja največje obremenjenosti, opisuje onesnaženja in ukrepe za zmanjševanje onesnaženja. Med njimi v primeru napovedane čezmerne onesnaženosti z delci PM10 posameznikom in pravnim osebam priporoča uporabo javnega prevoza namesto prevoza z osebnimi vozili ter uporabo goriva za ogrevanje, ki sprošča nižje emisije delcev.

V sodelovanju z Občinami Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi pripravi ministrstvo za okolje in prostor podrobnejši program ukrepov, ki ga mora predložiti vladi v sprejetje vsako leto najpozneje do 30. septembra. Kot je povedala Natalija Vidergar Gorjup z Oddelka za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi, nastopajo oddelki za okolje in prostor vseh treh zasavskih občin složno v pogajanjih z ministrstvom. Skupaj si prizadevajo predvsem za noveliranje odloka, ki bi prinašal socialno šibkejšim občanom več možnosti dolgoročnejšega subvencioniranja ogrevanja. To pomeni ne le subvencijo pri zamenjavi kurilne naprave, temveč tudi pomoč pri nakupu kakovostnejšega energenta, kar v danih razmerah mnogim predstavlja previsok strošek.

Tako v Zagorju kot v Trbovljah imajo občani možnost kandidirati tudi na javni razpis za sofinanciranje zamenjave ogrevalnih sistemov v gospodinjstvih. Fizičnim osebam pa nepovratne finančne spodbude ponuja tudi Eko sklad, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali ugodnih kreditov za rabo obnovljivih virov energije, večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb in električna vozila.

Tatjana Polanc Kolander

Projekt Manj prašnih delcev finančno podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.