V zagorski knjižnici so se včeraj, 17. marca, zbrali tisti, ki jih zanima ustvarjanje in življenje Nane Forte in njenega partnerja Jureta Ivanušiča. Oba sta ponosno povedala, da jima je hči Titina spremenila svet in ju napolnila s še več ustvarjalne energije.
Njuna poklicna pot je zanimiva, saj se je Nana zapisala glasbi že v osnovni šoli, ko je obiskovala glasbeno šolo v domačem Zagorju in se tam učila violino in pozneje klavir. Od tu jo je pot vodila v srednjo glasbeno šolo in naprej na akademijo v Ljubljano. V okviru mednarodne izmenjave študentov je odšla v Dresden in Berlin, kljub temu, da v srednji šoli ni marala nemščine, zato je bilo njeno znanje tega jezika ob prihodu v Nemčijo šibko.
Ko ji je bilo petnajst let, je skomponirala skladbo Jadro na besedilo pesmi Mihaila Lermontova, ki ga je našla v srednješolskem berilu. Danes se lahko pohvali s številnimi deli, ki so namenjeni zborom, med njimi je najuspešnejša pesem Libera me, ki naj bi jo izvajala dva pevska zbora, izvajajo jo po Evropi in ostalem svetu. Napisala je glasbo za Igro o Antikristu. Sedaj komponira glasbo po naročilu avstrijske operne hiše. Napisala je tudi dve pesmi za otroke, eno ob pomoči Mojce Zupan, in drugo, ki jo bo predstavil otroški pevski zbor iz Nazarij. Povedala je, da je težko napisati kompozicijo za otroke, saj je treba med drugim poznati tudi njihovo psihologijo, zato je bila Mojčine pomoči vesela. Mladinska opera, ki jo je že začela pripravljati, še ni dobila zelene luči, zato je to delo »v zamrznjenem stanju«. Največ dela po naročilu.
Jure Ivanušič je bolj gostobeseden in je z veseljem povedal, kako se je pripravljal na svojo poklicno pot. V primeru, da ne bi bil uspešen na sprejemnem izpitu na AGRFT, je za vsak slučaj leto dni obiskoval akademijo za glasbo v Gradcu, na oddelku za klavir, čeprav si ni predstavljal, da bi si služil kruh z igranjem klavirja na koncertih. Po opravljenem sprejemnem izpitu na AGRFT je igranje klavirja opustil. Dela na različnih področjih in je slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, scenarist, koncertni pianist, skladatelj, šansonjer, voditelj zabavnih oddaj in prireditev, znan po svojih gledaliških, televizijskih in filmskih nastopih. Sam pravi, da se je želel najprej zmojstriti v dramski igri. Leta 2001, ob osemdesetletnici drame, je nastopal kot Mozart v Amadeusu, zato je moral ponovno vaditi klavir, tudi po osem ur dnevno. Danes je svoboden umetnik. Ponosen je na svoje nastope na Slovenski popevki, kjer je leta 2003 dosegel 2. mesto s pesmijo Ko bo umrla ljubezen in nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo. Leta 2013 je s pesmijo Plavi angel zasedel 3. mesto in nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo. Ta dva nastopa sta mu predstavljal možnost, da zapoje ob spremljavi orkestra.
Nanino zvezo z Juretom je »zakrivil« Primož Forte, ki je bil zadnji gost oddaje Igramo se z zvezdami, ki jo je vodil Jure. Jure je sodeloval tudi z Radom Šerbedžijo, z njim koncentriral po svetu in na njegovo pobudo opravil v Los Angelesu »kurz«, kjer je spoznal recept za hollywoodski film. Spomladi bo po njegovem scenariju posnet Pohorski vestern.
Oba, Nana in Jure, imata prednike, ki so se ukvarjali s politiko. Kakšne politične funkcije je opravljal Nanin oče, dr. Janez Drnovšek, vemo. Manj se ve, da je Juretov praded dosegel, da je Špičnik, ki danes leži v občini Kungota, pripadal Jugoslaviji in da ga je zato odlikoval kralj Aleksander.
Bil je zanimiv pogovor, ki ga je vodila Nevenka Ranzinger, popestrila pa ga je vokalna skupina Lipa iz Litije. Za zaključek so pevke zapele Avsenikovo Oh naši moški.
Irena Vozelj
