»Prav velikokrat grem peš v trgovino. Je že res, da imam trgovino doma in da imam do nje sto metrov, ampak grem, ha ha. Drugače pa se ne oziram samo na en teden, ampak poskušam narediti kaj dobrega za zdravje in okolje skozi celo leto. Glede na to, da sem doma v hribih, je avto res ena od esencialnih stvari, da vse funkcionira. Javni prevoz je, ampak je bolj namenjen otrokom za šolski prevoz. Tako, da bi težko delali brez avtomobila.«
Lojze Čop, kuharski mojster, Podkum
»Uf, sem navdušena uporabnica lastnih nog in intenzivnega izkoriščanja njihove moči. Če se le da, grem povsod peš in skušam za to navdušiti tudi vse okrog sebe. Po Zasavju brez avtomobila? Zakaj pa ne? Javni prevoz imamo in ta nam ponuja možnost, da si ogledamo lepote naših krajev ter spočijemo telesa in možgane z zrenjem skozi okna ali uživanju v knjigi, ki jo prebiramo med vožnjo od ene do druge točke. S tem naredimo nekaj zase in za naš planet – ni lepšega, mar ne?«
Katra Hribar Frol, direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja, Trbovlje
»Sam imam srečo, da se vprašam »Z avtom ali peš?« samo ob takšni vremenski napovedi, ko nisem siguren, ali me bo namočil dež, če bom šel s kolesom ali peš. Če vreme le ni preslabo, veliko hodim in kolesarim. Že več let se dostikrat peljem v službo s kolesom, kdaj pa kdaj grem tudi peš (5 km v eno stran). Pozdravljam akcijo Dan brez avtomobila, saj se mogoče vsaj ob takšnih dogodkih zamislimo o našem početju. Če avto ni neka nuja, se da marsikaj urediti tudi brez njega. Da bi vzpodbudili hojo, vožnjo z rolerji, kolesom, bi bilo potrebno urediti posebne poti za ta namene.«
Robert Halzer, profesor športne vzgoje, Hrastnik
»Z rolerji ne znam v svet, z avtobusom nočem, s kolesom pa ga odkrivam – recimo 182,5 dneva v letu. Med prevoznimi sredstvi je na moji lestvici uporabnosti čisto pri vrhu, takoj za šasijo na štirih kolesih. Gledati na življenje z »zica« moje »red corvette« je, kot doživljati vesolje z druge perspektive. Na kolesu se človek zlije z univerzumom: navzgor se klanja, navzdol pritiska. Univerzum narekuje filozofijo, ki zapoveduje voljo in trud. Brez truda na kolesu ne prideš nikamor. Tako kot ne brez volje v življenju. A naj še tako ljubim »corvette«, v službo si jo lahko pripeljem le na – prtljažniku. In čakam na prvo priložnost, da jo iz nje tudi odpeljem. Gledat svet z druge strani …«
Polona Malovrh, novinarka časnika Delo
»Zavedam se, da je sprememba naših navad glede mobilnosti tako rekoč življenjskega pomena, vendar pa se v službo, trgovino oziroma po opravkih še vedno odpravim z avtom. Razlog je predvsem oddaljenost mojega doma od centra mesta; avtobusnega prevoza, razen za prevoz šolskih otrok, pa ni. Z avtobusom se nisem peljal že več kot dvajset let, izjema so izleti. Vedno se odpravim peš, ko prihod na cilj ni časovno vezan na točno določeno uro. Menim pa, da v Zasavju lahko preživiš vsaj kakšen dan v letu brez avtomobila, če živiš v bližini mestnega središča. Ob sredah in sobotah, ko je tržni dan, pa se po samem središču mesta hitreje in enostavnejše premikaš s kolesom ali peš.«
Janez Žlak, direktor RTH, Trbovlje
