Na Kleku delujejo tri društva: PGD Klek, ki ga vodi Teodor Forte, krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB, ki ji predseduje Marija Govejšek, in Kulturno prosvetno društvo Tončke Čeč, ki ga vodi Jerica Rajšek. Vsako od društev ima okrog 200 članov, res pa je, da so bolj aktivni Klečani včlanjeni v vsa tri in družno sodelujejo pri organizaciji letnih in tedenskih aktivnostih. V začetku oktobra tako skupaj organizirajo strokovno ekskurzijo, konec oktobra pa noč čarovnic. December je pravljičen, saj Klek obišče dedek Mraz in obdari otroke.
Dom Tončke Čeč

Na Kleku stoji dom Tončke Čeč, ki je v lasti Kulturno prosvetnega društva Tončke Čeč, to pa deluje že od leta 1930. Dom je v prvem nadstropju potreben temeljite obnove. Pritličje je z lastnimi sredstvi obnovil najemnik tamkajšnjega gostišča, društvo pa za sanacijo nima denarja. Dvorano, v kateri so Klečani dolga leta uprizarjali dramske igre, silvestrovali ali plesali na ohceti, so inšpekcijske službe davnega leta 1981 prepovedale uporabljati zaradi posedanja temeljev in premika stavbe. »Že prejšnji predsednik Štefan Forte si je prizadeval za obnovo, a ni bil uspešen,« je povedala sedanja predsednica društva Jerica Rajšek. »Od vseh prireditev v domu nam je uspelo ohraniti vsaj prihod dedka Mraza.«

Projektno dokumentacijo za obnovo imajo Klečani izdelano, vrednost naložbe znaša 450.000 evrov, z njo pa bi pridobili 200 kvadratnih metrov površin z dvorano, pisarno in dvema spominskima sobama. V prvi želijo urediti spominsko sobo svoje rojakinje, herojke Tončke Čeč, v drugi pa gasilstva, ki ima na Kleku že skoraj stoletno tradicijo. »Ne vemo, kje in kdaj bomo pridobili dovolj denarja,« pravi Rajškova, »obetali smo si sredstva iz poziva Las, a bili bi upravičeni do precej nižjega zneska, projekta pa ne moremo drobiti. Vse delamo ob minimalnih stroških, varčujemo na vseh koncih in krajih, hranimo račune, nekaj denarja smo kot društvo podedovali od Zveze borcev pri prodanem objektu v Dolenjskih Toplicah, a za izvedbo bi morali zadeti na loteriji, če se lahko malo pošalim, čeprav je zadeva resna in iščemo financerja.« Obenem se Klečani bojijo, da bo sanacija plazu s kaskadno ureditvijo od Globušaka do Govejškov, za katero načrti naj bi »bili že 40 let nekje na Občini napisani«, prepozna. Občina Trbovlje je pred leti plazovito območje delno sanirala z opornim zidom pod domom in ureditvijo lokalne ceste, dom pa kljub prizadevanjem krajanov pustila propadati.

Za povezanost in družine

V domu tako uporabljajo le manjšo sobo, v kateri tedensko pripravljajo vaje aerobike in ustvarjalne delavnice. Vse, česar se lotijo, počnejo z veseljem, ker se radi družijo in želijo k aktivnostim pritegniti družine. Med najbolj aktivnimi članicami je tudi Nataša Rajšek, ki pravi: »Za nas, ki od majhnega “gor rasemo” na Kleku, je sodelovanje zelo pomembno in smo tudi povsod aktivni. Vsi smo pri gasilcih, pri kulturnem društvu, borcih. Ker sodelujemo, lahko tudi tako dobro funkcioniramo in za Klek kaj dobrega storimo. Pozna se, da se priseljenci ne vključujejo enako zavzeto v naše aktivnosti, čeprav so vsi povabljeni. Ampak, če imajo majhne otroke, pa pridejo potem na prireditve.«

Njenim besedam se pridružuje tudi predsednica borčevskega društva in Klečanka Marija Govejšek, ki pravi: »Prijateljstvo, čeprav včasih malo skrhano, je tisto, kar mi je na Kleku najbolj pri srcu. To tovarištvo, da tisto, kar se dogovorimo, tudi naredimo.« Ne glede na izzive, s katerimi se soočajo ob pomanjkanju prostorov in plazovih, jih navdihujejo narava in sokrajani. »To povezanost želimo krepiti še naprej. Povezanost skupnosti in družine,« pravi Jerica Rajšek. »Prireditve so namenjene moškim, ženskam, otrokom, dedkom in babicam. Prizadevamo si v vsakem krajanu poiskati najboljše, jim ponuditi možnost izražanja na različnih prireditvah, krepiti medsebojne odnose in povezovati družino kot osnovno celico.«

TPK

(Članek je bil objavljen v februarski številki Zasavskega tednika

Prejšnji članekKljukal po avtomobilih
Naslednji članekNovi prehodi in postajališča v Bevškem