Vročina ni bolezen, ampak fiziološki mehanizem, ki pomaga zmanjševati negativne učinke okužbe, saj pospešuje imunske procese in zmanjša sposobnost razmnoževanja bakterij in virusov. Najpogostejši vzrok je infekcija. Virusne ali bakterijske bolezni, kot so na primer prehlad, gastroenteritis, vnetje ušesa, bronhiolitis in infekcije urinalnega trakta so najpogostejše bolezni, ki povzročajo vročino.
Obstaja malo oz. skoraj nič dokazov, da izraščanje zobkov povzroča vročino. Kljub temu pa je težko popolnoma ovreči to predpostavko in je potrebno vedno, ko telesna temperatura naraste, izključiti sekundarne vzroke, sploh ko preseže 38,9°C.
Vročino lahko povzroči tudi imunizacija (cepljenje). Čas, ko se pojavi vročina, je odvisen od cepiva, ki je bilo aplicirano.
Za starše pa predstavlja izziv kdaj je potrebno biti v skrbeh.
Zaradi variabilnost telesne temperature ni točne številke, ki bi se definirala kot vročina. Kljub temu so splošno priznane naslednje vrednosti:
- rektalno (tista, ki jo izmerimo v ritki) nad 38°C
- v ustih nad 37,8°C
- pod pazduho nad 37,2°C
- v ušesu nad 38°C
- na čelu nad 38°C
Vrednosti izmerjene pod pazduho, v ušesu ali na čelu se sicer lažje izmerijo, vendar so najbolj točne meritve izvedene rektalno ali v ustih, zato je pri nekaterih otrocih potrebno meritve ponoviti tudi tam.
Na meritev vpliva več faktorjev. Pri vseh otrocih je najbolj točna rektalna meritev, vendar jo v našem okolju ne uporabljamo pogosto, ker je invazivna in povzroča nelagodje.
Temperaturo merimo v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač.
Termometrov za merjenje temperature v ušesu ne uporabljamo pri otrocih, mlajših od 3 let, saj meritve niso natančne zaradi večinoma nepravilne uporabe termometra (termometer damo premalo globoko v uho – pri tem je seveda treba bi previden, da se ga ne daje pregloboko).
Merjenje temperature tako, da položimo roko na otrokovo kožo (»tipna temperatura«) ni natančno, saj je močno odvisno od osebnega občutka.
Ali je potrebno temperaturo znižati? Na to temo so argumenti za in proti. Povišana telesna temperatura (vročina) lahko igra vlogo proti infekciji, vendar po drugi strani ni prijetna otroku.
Višina ni vedno merilo ali znižamo vročino ali ne (prav tako ne pove resnosti bolezni). Namesto tega rajši opazujte otroka, kako se počuti in obnaša. Vročino navadno spremljajo ostali simptomi. Nekatere mora oceniti pediater, tudi če otrok nima vročine. Tako kontaktirajte zdravnika vedno:
- če je otrok mlajši od 3 mesecev in ima vročino prek 38°C. Otrokom mlajšim od treh mesecev ne znižujemo vročine sami, pač pa naj jih vedno pregleda pediater;
- če vročina po treh do petih dneh ne pade (tudi če je le nekaj ur dnevno);
- če vročina preseže 40°C (pri vseh starostih);
- če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in ne more do zraka;
- če vročina po predhodnem padcu in izboljšanju počutja zopet poraste na visoke vrednosti;
- če otroku naraste vročina z mrzlico;
- če ima otrok kronično bolezen (bolezni srca, rak, lupus, …);
- če se hkrati z vročino pojavi izpuščaj;
»Zdravljenje« ni potrebno v večini primerov. Otroku, starejšemu od treh mesecev, ki ima temperaturo do 38,9°C in je drugače zdrav – se obnaša normalno (dobro pije, dovolj lula, ima apetit, je živahen in neprizadet) ni potrebno nižati temperature.
»Zdravljenje« oz. nižanje vročine je priporočljivo, če ima otrok kronično bolezen (bolezni srca, pljuč, nevrološko bolezen, …). Pri otrocih, ki so imeli v preteklosti vročinske krče, nižanje vročine ni dokazano vplivalo na pojav vročinskega krča, je pa vseeno smiselna preventiva. Vročino nižamo tudi otrokom, ki jim je zaradi tega nelagodno, ni pa nujno. Nelagodje je povezano s hitrejšo izgubo tekočin, pospešenim bitjem srca in glavobolom.
Zdravila za zniževanje zdravila se imenujejo antipiretiki. V otroškem obdobju je učinkovina prve izbire paracetamol, lahko pa uporabimo zdravila iz nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, diklofenak), ki poleg zniževanje temperature delujejo tudi proti bolečini in vnetju. Na voljo so v obliki sirupa ali svečk. Zdravila se dozirajo glede na težo otroka (ne starost), v predpisanih časovnih razmakih. Otroci ne smejo zaužiti acetilsalicilne kisline (Aspirina), ker lahko privede do Reyevega sindroma (lahko smrtno stanje).
Zdravil ne dajajmo hkrati, prav tako jih ne smemo izmenjevati. S tem se namreč poveča možnost napake in predoziranja. Oralno dajanje paracetamola ima pri otrocih prednost, saj je absorpcija stalnejša in omogoča natančnejše odmerjanje glede na težo. Rektalna uporaba je primernejša v primeru bruhanja ali drugih motenj, ki preprečijo peroralno uporabo.
Potrebno je vedeti, da zdravilo deluje tudi, če se je telesna temperatura znižala le za 1 – 2°C.
Pri otrocih z noricami in kadar vročina traja več kot tri dni in ni jasnega vzroka zanjo, se ibuprofena ne uporablja, saj lahko prikrije resno bakterijsko okužbo.
Zdravila za nižanje vročine se dajejo le krajše obdobje (ko je potreba).
Vročino lahko nižamo tudi na druge načine – npr. s kopeljo. Vendar je treba pri tem otroka opazovati in ga ne spravljati v še večji stres. Če se npr. odločimo, da bomo poskusili s kopeljo, otroka položimo v prijetno toplo kopel (39°C), nato pa postopoma (v 5 min) temperaturo kopeli znižamo na 32°C. hladimo ga 5 – 10 min in prenehamo če joka ali ga trese mrzlica.
Poleg nižanja vročine je potrebno otroka spodbujati k pitju. Za dojenega otroka je najprimernejše materino mleko. Otrok naj pije kar mu prija, tekočina naj bo sobne temperature. Otroci z vročino ne čutijo lakote, niti jih ni potrebno siliti s hrano. Lahko mu ponudite kompote, juhe.
Za otroka z vročino je priporočljivo da počiva, kolikor pač hoče.
Pomembno je, da ima otrok ob sebi nekoga, ki mu zaupa. Občutek varnosti je za otroka med boleznijo nadvse pomemben.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
