Vročina ni bolezen, pač pa fiziološki mehanizem, ki pomaga zmanjševati negativne učinke okužbe, saj pospešuje imunske procese in zmanjša sposobnost razmnoževanja bakterij in virusov.
Skoraj vsak otrok bo v nekem trenutku dobil vročino. Za starše pa predstavlja izziv, kdaj je potrebno biti v skrbeh. Danes bomo povedali, kaj je vročina, kako pravilno izmerimo telesno temperaturo, kako in kdaj zbijamo vročino ter izpostavili znake in simptome, pri katerih je potrebno reagirati.
Kaj je vročina?
Zaradi variabilnosti telesne temperature ni točne številke, ki bi se definirala kot vročina. Kljub temu so splošno priznane naslednje vrednosti:
- rektalno (tista, ki jo izmerimo v ritki) nad 38° C
- v ustih nad 37,8° C
- pod pazduho nad 37,2° C
- v ušesu nad 38° C
- na čelu nad 38° C
Vrednosti, izmerjene pod pazduho, v ušesu ali na čelu se sicer lažje izmerijo, vendar so najbolj točne meritve izvedene rektalno ali v ustih, zato je pri nekaterih otrocih potrebno meritve ponoviti tudi tam.
Vzroki
Najpogostejši vzrok je infekcija. Virusne ali bakterijske bolezni, kot so na primer prehlad, gastroenteritis, vnetje ušesa, bronhiolitis in infekcije urinalnega trakta so najpogostejše bolezni, ki povzročajo vročino.
Obstaja malo oz. skoraj nič dokazov, da izraščanje zobkov povzroča vročino. Kljub temu pa je težko popolnoma ovreči to predpostavko in je potrebno vedno, ko telesna temperatura naraste izključiti sekundarne vzroke, sploh ko preseže 38,9° C.
Vročino lahko povzroči tudi imunizacija (cepljenje). Čas, ko se pojavi vročina je odvisen od cepiva, ki je bilo aplicirano.
Kako otroku izmerim telesno temperaturo?
Na meritev vpliva več faktorjev. Pri vseh otrocih je najbolj točna rektalna meritev, vendar jo v našem okolju ne uporabljamo pogosto, ker je invazivna in povzroča nelagodje.
Temperaturo merimo v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač.
Termometrov za merjenje temperature v ušesu ne uporabljamo pri otrocih mlajših od 3 let, saj meritve niso natančne zaradi večinoma nepravilne uporabe termometra (termometer damo premalo globoko v uho – pri tem je seveda treba bi previden, da se ga ne daje pregloboko).
Merjenje temperature tako, da položimo roko na otrokovo kožo ni natančno. Temu rečemo tipna temperatura in je močno odvisna od osebnega občutka.
Stekleni ali digitalni termometer
Digitalni termometri so poceni in ponujajo najbolj natančen način merjenja telesne temperature. Dobite jih v različnih verzijah.
Stekleni termometri z živim srebrom niso več dostopni. Sedaj stekleni termometri vsebujejo drugo snov in je zelo pomembno, da jih močno stresemo. »Zbijemo« jih najlažje takoj po meritvi.
Kupite lahko tudi druge termometre (trakec, duda, …), vendar meritev z njimi ni natančna in zato niso priporočljivi.
Rektalno merjenje telesne temperature
- otrok ali dojenček naj leži na trebuhu v naročju odrasle osebe,
- na konico termometra nanesite vazelin,
- nežno vstavite termometer v otrokov anus – toliko, da srebrne konice ni več videti,
- držite termometer pri miru. Stekleni termometri potrebujejo 2-5 min, digitalni pa temperaturo izmerijo prej (večinoma imajo zvočni indikator).
Merjenje telesne temperature v ustih – če je otrok zaužil toplo hrano ali pijačo, ne merite temperature vsaj 30 min
- termometer očistite pod tekočo vodo z milom,
- konico termometra dajte pod otrokov jezik in mu naročite, da drži termometer z usti,
- usta okoli termometra naj bodo zaprta. Stekleni termometer izmeri temperaturo v 2-5 min, digitalni pa prej (večinoma imajo zvočni indikator).
Merjenje pod pazduho
- položite konico termometra pod otrokovo pazduho,
- držite termometer na mestu tako, da stiskate komolec k telesu.
Merjenje temperature v ušesu – ušesni termometri niso tako točni kot digitalni. Če je bil otrok zunaj na mrzel dan, počakajte vsaj 15 minut pred merjenjem temperature. Na meritev ne vpliva vnetje ušes. Nekateri ušesni termometri imajo več funkcij – z njimi lahko izmerite temperaturo vode v steklenički ali banji, temperaturo zraka v sobi, … zato vedno preverite ali imate termometer nastavljen na pravo funkcijo.
- Potegnite uhelj nazaj in vstavite termometer v uho.
- Počakajte na signal, da je meritev opravljena.
Ali naj otroku temperaturo znižam?
Na to temo so argumenti za in proti. Povišana telesna temperatura (vročina) lahko igra vlogo proti infekciji, vendar po drugi strani ni prijetna otroku.
Višina ni vedno merilo ali znižamo vročino ali ne (prav tako ne pove resnosti bolezni). Namesto tega rajši opazujte otroka, kako se počuti in obnaša. Vročino navadno spremljajo ostali simptomi. Nekatere mora oceniti pediater, tudi če otrok nima vročine. Za merilo naj bodo simptomi, ki jih navajamo v tabeli. Če ima otrok znake in simptome v oranžni in rdeči barvi, naj ga pregleda pediater. Nujnost pregleda je odvisna od opisanih znakov (rdeči – nujna oz. TAKOJ ali pokličemo reševalca na 112, oranžna – hitra). Otroke z značilnostmi zelenega polja, ki nimajo nobenega znaka z oranžnega ali rdečega polja, lahko negujemo starši doma po navodilih pediatra.
V večini primerov se lahko otrok z vročino zdravi doma. Je pa za starše pomembno, da vedo, kdaj naj otroka z vročino pregleda zdravnik, kdaj je vročino potrebo zniževati in kdaj je smiselno otroka z vročino le opazovati.
Smernice, ki jih bomo podali, so splošne in se ne nanašajo na vsak primer – če ste v skrbeh in/ali imate vprašanja kontaktirajte zdravnika.
- Kontaktirajte zdravnika vedno:
- Če je otrok mlajši od 3 mesecev in ima vročino prek 38° C. Otrokom mlajšim od treh mesecev ne znižujemo vročine sami, pač pa naj jih vedno pregleda pediater.
- Če vročina po treh do petih dneh ne pade (tudi če je le nekaj ur dnevno).
- Č vročina preseže 40° C (pri vseh starostih).
- Če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in ne more do zraka.
- Če vročina po predhodnem padcu in izboljšanju počutja zopet poraste na visoke vrednosti.
- Če otroku naraste vročina z mrzlico.
- Če ima otrok kronično bolezen (bolezni srca, rak, lupus, …).
- Če se hkrati z vročino pojavi izpuščaj.
Zdravljenje v večini primerov ni potrebno. Otroku, starejšemu od treh mesecev, ki ima temperaturo do 38,9° C in je drugače zdrav – se obnaša normalno (dobro pije, dovolj lula, ima apetit, je živahen in neprizadet), ni potrebno nižati temperature.
Zdravljenje oz. nižanje vročine je priporočljivo, če ima otrok kronično bolezen (bolezni srca, pljuč, nevrološko bolezen, …). Pri otrocih, ki so imeli v preteklosti vročinske krče, nižanje vročine ni dokazano vplivalo na pojav vročinskega krča, je pa vseeno smiselna preventiva. Vročino nižamo tudi otrokom, ki jim je zaradi tega nelagodno, ni pa nujno. Nelagodje je povezano s hitrejšo izgubo tekočin in soli, pospešenim bitjem srca in glavobolom.
Zdravila za zniževanje zdravila se imenujejo antipiretiki. V otroškem obdobju je učinkovina prve izbire paracetamol, lahko pa uporabimo zdravila iz nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, diklofenak), ki poleg zniževanje temperature delujejo tudi proti bolečini in vnetju. Na voljo so v obliki sirupa ali svečk. Zdravila se dozirajo glede na težo otroka (ne starost). Otroci ne smejo zaužiti acetilsalicilne kisline (Aspirina), ker lahko privede do Reyevega sindroma (lahko smrtno stanje).
Paracetamol se lahko dozira na 4 – 6 ur (ne več kot 5x dnevno), vendar bodite pozorni na maksimalno dnevno dozo, ki je navedena v navodilu za uporabo.
Ibuprofen se lahko daje na 6 ur. Ibuprofen sirup je primeren za otroke, starejše od 6 mesecev, svečke pa za otroke, starejše od 2 let.
Zdravil ne dajajmo hkrati, prav tako jih ne smemo izmenjevati. S tem se namreč poveča možnost napake in predoziranja. Oralno dajanje paracetamola ima pri otrocih prednost, saj je absorpcija stalnejša in omogoča natančnejše odmerjanje glede na težo. Rektalna uporaba je primernejša v primeru bruhanja ali drugih motenj, ki preprečijo peroralno uporabo.
Potrebno je vedeti, da zdravilo deluje tudi, če se je telesna temperatura znižala le za 1 – 2°C.
Pri otrocih z noricami in kadar vročina traja več kot tri dni in ni jasnega vzroka zanjo, se ibuprofena ne uporablja, saj lahko prikrije resno bakterijsko okužbo.
Zdravila za nižanje vročine se dajejo le krajše obdobje (ko je potreba).
Vročino lahko nižamo tudi na druge načine – npr. s kopeljo. Vendar je treba pri tem otroka opazovati in ga ne spravljati v še večji stres. Če se npr. odločimo, da bomo poskusili s kopeljo, otroka položimo v prijetno toplo kopel (39°C), nato pa postopoma (v 5 min) temperaturo kopeli znižamo na 32°C. hladimo ga 5 – 10 min in prenehamo če joka ali ga trese mrzlica.
Poleg nižanja vročine je potrebno otroka spodbujati k pitju. Za dojenega otroka je najprimernejše materino mleko. Otrok naj pije, kar mu prija, tekočina naj bo sobne temperature. Otroci z vročino ne čutijo lakote, niti jih ni potrebno siliti s hrano. Lahko mu ponudite kompote, juhe.
Za otroka z vročino je priporočljivo da počiva, kolikor pač hoče.
Pomembno je, da ima otrok ob sebi nekoga, ki mu zaupa. Občutek varnosti je za otroka med boleznijo nadvse pomemben.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm.
