Kdaj lahko posumimo, da ima naša žival težave z ušesi? Take živali otresajo z glavo ali se praskajo po uhljih, imajo izcedek  in neprijeten vonj iz sluhovodov, včasih pa so prisotne tudi bolečine. V posameznih primerih, po navadi pri psih, ki imajo povešena ušesa, se pojavi tudi othematom – oteklina uhlja, ki nastane zaradi manjše krvavitve med hrustancem in kožo uhlja.
Pri psih je dejavnikov, ki lahko vodijo do vnetja sluhovoda, veliko. Lahko so garje, tujek, polipi, tumorji, alergija, endokrinološke bolezni (znižano delovanje ščitnice), motnje v keratinizaciji, sekundarno pa se pridružijo bakterije in glivice in dobimo vnetje.

Sama anatomija še dodatno pripomore k pogostosti vnetja – povešeni uhlji, dlaka v sluhovodu, ozki sluhovodi. Tudi  spremembe v vlažnosti sluhovoda so pomemben faktor – plavanje, nepravilno in prekomerno čiščenje, travma.

Naš cilj je ugotoviti, kateri od teh dejavnikov je odgovoren za vnetje zunanjega sluhovoda, sicer je velika verjetnost, da se bo vnetje ponovilo. Odkritje in odstranitev glavnega dejavnika je odločilnega pomena za uspešno ozdravitev.

V večini primerov kroničnih vnetji lahko sam vzrok ugotovimo, ne moremo pa ga popolnoma odstraniti. Zato je tu še posebej pomembna nega sluhovodov, čiščenje, po čiščenju osušiti sluhovod, ter pozorno nanesti kapljice, da so enakomerno razporejene po celotnem sluhovodu, ki je mimogrede, pri živalih zelo dolg. Naj vam vaš veterinar pokaže, kako se pravilno čisti sluhovod in kako se pravilno aplicira zdravilo, ker bo verjetnost ozdravitve večja.

Ušesne garje

Otodectes cyanotis je najpogostejša pršica, ki napada sluhovode psov, mačk in dihurjev. Gre za zelo nalezljivo bolezen, ki se prenaša z direktnim stikom med živalmi. Ušesa so izjemno srbeča, tipično pa je temno rjavo-črno ušesno maslo, podobno kavni usedlini. Slina teh garij lahko povzroči srbečo alergično reakcijo v sluhovodu. Diagnozo potrdimo otoskopsko ali mikroskopsko s pregledom razmaza ušesnega masla, zdravimo pa moramo tako garjavost kakor tudi sekundarno bakterijsko infekcijo.

Tujek

Najpogostejši tujek, ki ga najdemo v sluhovodu, je trava oz. klasek, občasno pa tudi kaj drugega – pesek, umazanija, delčki igrač. Po navadi pride do akutnega vnetja, praskanja in otresanja z glavo. V kroničnih primerih pride do gnojnega vnetja, ko pa tujek predre bobnič pa tudi do vnetja srednjega ušesa. Diagnozo potrdimo otoskopsko ter tujek odstranimo s posebnimi kleščami. Včasih je oteklina sluhovoda tako močna, da lahko samo diagnozo potrdimo šele po nekajdnevni  terapiji s protivnetnimi in antibiotičnimi zdravili. Zaradi bolečin in nemirnosti tujek odstranjujemo v sedaciji – žival dobi pomirjevalo. Po odstranitvi tujka zdravimo sekundarno bakterijsko infekcijo.

Vnetni polipi

Gre za mesnate, pecljate tvorbe, ki izvirajo iz srednjega ušesa, Evstahijeve cevi ali nosnega dela žrela. Zakaj do polipov pride, ne vemo. Lahko da so posledica kroničnega vnetja sluhovodov ali prehladov, verjetno pa gre tudi za genetsko predispozicijo. Večinoma se pojavi pri mlajših živalih, starih do dveh let. Klinični znaki so podobni vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa, otoskopsko pa vidimo rožnato tvorbo, ki je zamašila sluhovod. Vnetne polipe je potrebno kirurško odstraniti.

Tumor

Ušesni tumorji se pojavljajo pri starejših živalih, starih devet, deset let. Najpogostejši znaki so pojav mase, sprememba oblike ušesa, smrad z ušesa, prisotna sta srbež in bolečina. Nevrološke spremembe so prisotne v 10 odstotkih primerov živali z malignimi (rakastimi) tumorji. Večino teh tumorjev lahko enostavno odstranimo s popolno kirurško odstranitvijo celotnega zunanjega sluhovoda (TECA).

Othematom

Hematom uhlja nastane zaradi krvavitve med hrustancem in kožo uhlja. Značilno je, da vsebina na otip fluktuira – kot balon napolnjen z vodo. Vzrok ni znan, velikokrat pa se pojavi pri vnetju zunanjega sluhovoda, verjetno zaradi praskanja in otresanja z glavo. Pogosto je potreben kirurški poseg, da zdravimo othematom. Če ga ne zdravimo pride do deformacije uhlja, lahko tudi do pokostenitve in posledično do konstantnega draženja. Cilj kirurškega posega je, da odstranimo strjeno kri in približamo kožo k hrustancu.

Poti zdravljenja je ravno tako veliko, kot je vzrokov za obolenje veliko. Ker samo z nekimi „kapljicami“ bolezni običajno ne odpravimo, priporočamo obisk ambulante skupaj s štirinožnim pacientom.

Špela Vodlan, Animalia

zasavc-net-animalia-nasveti

Cesta 9.avgusta 68,
1410 Zagorje ob Savi
veterina.animalia@gmail.com
Telefon: 070 368 978
Obratovalni čas: pon – pet : 9-12 in 16-18 in sob: 9-11