V četrtek, 26. januarja, so na Občini Hrastnik pripravili novinarsko konferenco o dvigu cen daljinskega ogrevanja v Hrastniku. O problematiki so spregovorili župan občine Hrastnik Marko Funkl, pomočnica direktorja CSD Zasavje, enota Hrastnik, Barbara Berglez, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik Miha Mirt in predsednik Rudarske godba Hrastnik Božo Majcen.

Župan občine Hrastnik Marko Funkl je povedal, da so se pogovarjali z vsemi deležniki, ki lahko pomagajo reševati težave, ki so povezane z visoko ceno daljinskega ogrevanja. Zadovoljen je z vladno regulacijo cen ogrevanja za gospodinjstva, čeprav se ta cena v Hrastniku viša s povprečnih 65 evrov v prejšnjem letu na 98,7 evrov na megavatno uro, kar je tudi zgornja meja regulacije za celo Slovenijo. Če ne bi bilo vladne kapice, bi znašala cena megavatne ure 160 evrov brez ddv, kar pomeni, da bi bila podražitev več kot dvakratna.

Župan je v torek nagovoril tudi predsednika vlade Roberta Goloba, ki je napovedal regulacijo cen za gospodinjstva (ta je bila realizirana še isti dan), hkrati pa dal obljubo, da bodo ministrstva iskala tudi rešitve za javne zavode. »Kljub regulaciji podražitev pomeni veliko obremenitev za občanke in občane, zato se na občini zavedamo, da bo za reševanje stisk potrebna uporaba enkratnih denarnih socialnih pomoči, prav tako bo na pomoč priskočil Rdeči križ. Z upravo Petrola pa je bilo dogovorjeno, da občankam in občanom, ki uporabljajo daljinsko ogrevanje, pošljejo dopis z argumentacijo, zakaj je prišlo do podražitve cen, in kontaktom, na katerega se lahko uporabniki obrnejo v primeru težav s plačevanjem ogrevanja, saj mora Petrol najti ustrezne rešitve za tovrstne primere (npr. obročno plačevanje, zamik plačila …),« so zapisali v izjavi za javnost na Občini Hrastnik.

Pomočnica direktorja CSD Zasavje, enota Hrastnik, Barbara Berglez je izpostavila, da so v Hrastniku že leta največje stiske zaradi materialne ogroženosti, na prvem mestu je plačevanje ogrevanja. Lani je bilo izdanih za 75.300 evrov izrednih pomoči, od tega približno 75 % za plačilo ogrevanja. Zaenkrat na centrih za socialno delo niso prejeli nikakršnih navodil o sistemskih rešitvah glede podražitve cen ogrevanja, ki pa jih je treba vzpostaviti na državni ravni. Zato bodo do nadaljnjega stiske blažili z izrednimi denarnimi pomočmi, svetovanjem in napotitvami na ostale organizacije.

Ljudje so res v velikih težavah. Npr, samska oseba, stara nad 65 let, ki živi v najemnem stanovanju velikosti 42 m2, s pokojnino in socialnim transferjem mesečno dobi 620 evrov. Subvencionirana najemnina znaša 30 evrov, položnica za redni strošek ogrevanja za december (ki ni bil mrzel mesec) je znašala 85 evrov, kar je ob upoštevanju povišanih izdatkov za zdravstveno oskrbo, nakup zdravil, stroškov zavarovanja in elektrike zelo velik strošek. Za preživljanje (hrana in vse ostalo) namreč po plačilu položnic ostane le okrog 150 evrov.

Župan Funkl je izrazil veliko nezadovoljstvo nad cenami ogrevanja za javne zavode in nekatera društva. V Hrastniku namreč delujejo tudi društva, ki plačujejo ceno za poslovni odjem in bodo ogrevanje morala plačevati po ceni 291 evrov na megavatno uro in ddv, kar lahko ogrozi njihov obstoj. Izpostavil je, da sta med njimi tudi Rdeči križ Hrastnik in Prostovoljno gasilsko društvo Hrastnik, ki sta organizaciji izjemnega pomena, ki bi morali delovati nemoteno. Uredba za cene električne energije je vključevala tudi javne zavode in društva, medtem ko trenutna regulacija cen ogrevanja zajema zgolj gospodinjstva. Vlada je v četrtek, 26. januarja, zamejila tudi ceno ogrevanja za šole, vrtce in zdravstvene domove, a župan je izrazil željo, da bi bila v ta ukrep vključena tudi društva in drugi javni zavodi. Prav tako je v dogovorih z upravo Petrola pozval, da se društva izvzame iz določitve cen za poslovni odjem.

Božo Majcen, predsednik Rudarske godbe Hrastnik, neprofitne in nepridobitne organizacije, ki letno pridobi zgolj 2000–2500 evrov sredstev iz članarin in prostovoljnih prispevkov ter nekaj dodatnih sponzorskih sredstev, je izrazil veliko skrb za obstoj in delovanje društva, ki ravno letos praznuje 170-letnico neprekinjenega delovanja. Njihovi letni stroški ogrevanja naj bi se namreč dvignili z 2800 evrov na 6200 evrov.

Občina Hrastnik se je povezala tudi z drugimi občinami (Ravne na Koroškem, Šentilj, Ribnica, Metlika), ki so jih prav tako doletele nesorazmerno višje cene ogrevanja, skupna točka z nekaterimi pa je tudi bazen. Strošek ogrevanja hrastniškega bazena bo na primer narasel z 42.000 evrov na 98.000 letno, zato je župan tudi na sestanku s predstavniki Petrola izpostavil to problematiko in skrb, kaj se bo zgodilo z objektom, če občina ne bo zmogla tolikšnega finančnega bremena. Ker je bazen energetsko saniran v partnerstvu s Petrolom, z njihove strani pričakujejo aktivno pomoč pri iskanju rešitev.

Tudi Miha Mirt, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik, je izpostavil, da je občina Hrastnik zelo dobro opremljena s športno infrastrukturo in da je (če izvzamejo mestne občine) ena redkih občin, ki ima zaprt zimski bazen, kar predstavlja veliko prednost, a hkrati je njegovo ogrevanje največji materialni strošek javnega zavoda. Na letni ravni bodo skupni stroški ogrevanja športnih in kulturnih objektov pod okriljem Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik narasli s 85.000 evrov na 220.000 evrov.

Župan Funkl je še pojasnil, da gre v občini Hrastnik za nesorazmerno obremenitev glede na druge občine, zato pričakuje, da se bo država ustrezno odzvala, da ne bo tako velikih razlik med občinami in regijami. Zasavje je namreč med demografsko in socialno najbolj obremenjenimi regijami, kar pomeni, da ima posledično (zaradi večjih izdatkov, namenjenih subvencijam ipd.) manjši investicijski potencial. Župan je zato izrazil upanje, da bo država čim prej posegla v situacijo – tudi v gospodarstvu, ki zaradi velikih obremenitev izgublja konkurenčen položaj.

Na koncu je Funkl še poudaril, da bo Občina v sodelovanju s CSD Zasavje in Rdečim križem Hrastnik storila vse, kar je v njihovi moči, da bi bila situacija za občanke in občane dokaj vzdržna.

Savus

Foto: Občina Hrastnik